Ko sem videl Mijino reportažo o kuhanju jajc (vse najboljše mimogrede), sem se v trenutku odločil, da o barvanju jajc ne bom pisal (kar je preveč je preveč). Ampak potem sem danes zašel na našo stran omrežja Facebook (kamor res redko zaidem, vsem se opravičujem, ki me dodajate kot prijatelja na svoje mreže, ampak jaz enostavno nisem dovolj aktiven za Facebook…) in tam našel zastavljeno vprašanje, če je jajca letos sploh kdo barval z naravnimi barvili in samo negativne izkušnje. In sem se čutil nagovorjenega (spet pa ne toliko, da bi odgovarjal tam, ampak tu preko bloga).
Torej pri nas smo letos barvali jajca samo z naravnimi barvili. Uspeh ni kdo ve kakšen, vse barve so malo na rjavo, ampak so naravne, bio in ko bodo šli otroci od hiše, bodo imeli tudi to izkušnjo.
Začeli smo takoj po zajtrku, ker barvanje z naravnimi barvili traja dlje.

Glede čebulnih smo se odločili letos za olupke rdeče čebule in verjetno je to najbolj pričakovan (dober) rezultat.

Teran je prav tako pokazal svojo vijolično stran, posebej, ker se jajca obdajo s kristali in se nato bleščijo. Vendar pa niso enakomerno obarvana.

Tudi barvanje v žefraniki me je presenetilo. Menil sem, da z rumeno ne bo kaj prida, a je bil rezultat opogumljajoč.

Pravi črni čaj je bil drugo dobro presenečenje. Seveda smo ga kuhali brez vrečic. Menda te na koncu, če jajce pustiš dovolj dolgo v njem, pripelje skoraj do črne. No, pri nas je dobil tako lepo, toplo rjavo barvo.

Kava. Dolgo sem mislil, da rezultata sploh ne bo. Jajci sta se kuhali in kuhali. Potem, ko smo že skoraj obupali, pa se je vendarle pred nami pokazala nekoliko mat rjava barva, ki pa je bila nekoliko lisasta.

Najbolj nas je »hecala« zelena. Špinača, regrat, zeleni čaj, vse to smo spasirali precedili in v tej »juhi« kuhali jajca. Samo eno, tisto, ki smo ga tudi ohladili v »barvi« je izgledalo nekako zeleno rjavo…

Rdeče zelje pa smo kuhali že dan prej. Dobljeni sok smo uporabili na dva načina. Enega za barvanje kuhanega jajca, drugega pa za kuhanje v pigmentu. Oba rezultata sta namesto modre, oz roza barve dala nekaj rjavi oz sivi podobnega. Verjetno je bila napaka v tem, da nismo kuhali jajc kar v rdečem zelju, dan prej…
To je kratka reportaža. Rezultati so kakršni so, vsekakor posebni. In mi letos za spremembo nismo imeli pobarvanih prstov.

PS: Če kuhate teranove pirhe, jih skuhajte samo toliko kot jih boste pojedli starejši. Naši otroci namreč nočejo poizkusiti nobenega, »ker imajo gotovo okus po alkoholu!« Pa ga nimajo…
PSS: In še izjava naših otrok: "Mi imamo pa letos malo posebne!" Kaj vem, morda smo pa doma res malo posebni.