Spoznal sem ga pred leti, kot direktorja založbe Arterika. Založba se je ukvarjala s tiskanjem prestižnejših knjig in grafičnih map starih mojstrov. Slovenija umetnostni vodnik, Kunikejeva suita, Sprehodi po stari Ljubljani, Ljubljanske vedute… to je le nekaj prestižnih del, ki se jih spominjam.
Kasneje sem izvedel, da je Jože Klančnik (1931) tudi pesnik. Sodeloval je na nekaj natečajih, ki smo jo pripravili z Mohorjevo iz Celja in bil opažen. Še kasneje sem izvedel za trnovo pot brata Karla, ki je umrl pred 22. leti. Oba sta želela postati pesnika v času, ko je pri nas prevladovala »kramparska« poezija. V Mariboru je skupina v kateri sta bila Klančnika poleg Jožeta Pučnika, Poledeta Bibiča in še nekaterih… ilegalna izdala šest številk literarne revije. V skupino je UDBA vrinila mladega Petra Božiča (tistega, o katerem je prav v teh dneh potekal simpozij (tistega, ki je predlagal Titovo v Ljubljani…)) in ta jih je ovadil. To tudi opisuje v Novi reviji št 5 ali 6…
Klančnika sta kasneje v Ljubljani skupaj z Albinom Šivicem in Janezom Ovscem (očetom znanega etnologa) želela izdati pesniško zbirko Drobne poljane. Bilo je že dogovorjeno pri Cankarjevi založbi, potem pa je brat Karel obiskal Edvarda Kocbeka in želel od njega izvedeti ali njihova poezija, poimenovana tudi Pesmi štirih(!), kaj velja. To opisuje tudi Kocbek, (imenuje jih darovite, a vase zagledane) v svojem dnevniku iz leta 1952. Po tem obisku se je zanje vse spremenilo. Kocbek je bil namreč v nemilosti, z mikrofonom v steni. Pesniške zbirke niso nikoli izdali, Pesmi štirih pa so izšle v drugi sestavi…
Oddaja Naš gost z Jožetom Klančnikom bo na sporedu v soboto 13. marca ob 18.30. Priporočam kot še eno zgodbo v mozaiku zamolčanih literatov. Pesmi bratov Klančnik bo v oddaji doživeti prebiral Jani Urbanc.