Drugo svečko smo prižgali na adventnem venčku. Temno sobo je osvetlila nova luč. Sonce je na nebu le še 8 ur in 47 minut, zato nas tema obdaja večji del dneva. Pozimi se naučimo ceniti svetlobo in toploto. Tudi v pripravi na božični praznik je tako. Lúči pomagamo. Vsak teden z eno svečko, dokler ne bo zasijala Luč vseh luči, Novorojeni. Takrat se bo začel, kako simbolično, daljšati tudi dan…
Naši predniki so vse to že davno domislili, ko je bil človek še bolj povezan z naravo. In vse to deluje tudi zdaj. Neke resnice se pač ne spreminjajo.
Ob začetku drugega adventnega tedna se želimo bolj poglobiti v skrivnost rojstva. Razmišljati o tem, da bi Bog lahko ubral tudi drugo pot. Ne bi se mu bilo treba roditi kot človek. A je ni! Kristjani tukaj vidimo upanje in ljubezen. Tistemu, ki je Vsemogočen, ki je pokrenil kolesje vsega kar je, ni bilo pod častjo roditi se na svet. Še več, roditi se kot reven, ubog, nemočen. V popolnem zaupanju v izbrano ženo in moža.
Druga svečka nam daje veliko snovi za razmislek. Le ustaviti se je treba, za trenutek stopiti iz vsakdanje rutine. Šele potem nam bo božična Luč zasvetila v polnosti.