Pa se je zgodilo. Razstava je uspešno odprta, obisk zelo dober, odmevi vzpodbudni. Tako zelo telegrafsko sporočam, kar se je nocoj dogajalo. Mag. Bernarda Podlipnik je v svojem prepoznavnem, pedagoškem slogu poskrbela, da je bilo tudi likovno ozadje slik dobro razumljivo. Dr. Marijan Peklaj je nakazal, kako se kaže razkorak v branju Svetega pisma glede na podobo, med različnimi Cerkvami. Pohvaliti je potrebno tudi glasbenico, ki je kljub glasbilu v ne najboljši formi, pesmi izvedla na prefinjenem nivoju. Zvezda večera je bil naš najmlajši, ki je poskrbel za »med« kulturni program, predvsem z neupoštevanjem najbolj osnovnih norm obnašanja... Hvala Bogu, da so ga vsaj obiskovalci ocenili kot »simpatičnega«. Hvala vsem, ki s(te)o se odprtja udeležili v velikem številu. Posebej sorodnikom, ki so morali premagati kar nekaj kilometrov iz Dolenjske. Lepo je, če avtor ni osamljen, ampak mu ob strani stojijo ljudje, ki dobro mislijo. Zelo vesel sem bil stanovskih kolegov Mirsada Begića, Toneta Seiferta, Lucijana Bratuša, Marte Kunaver in Viktorja Konjedica, ki so me spomnili na Sinji vrh in prijateljsko vzdušje dobrote in lepote. Skratka, v duši poje, vtisi se zbirajo in pritisk, napetost počasi popušča. Do naslednje razstave, se razume. Hvala vsem še enkrat, tudi fotografinji Ani Gerčar za dokumentacijo.

Kritičarka mag. Bernarda Podlipnik, avtor in Manica Ferenc iz Družine

Dr. Marijan Peklaj

Mlada pianistka Katarina.