Pri nas spet popravljajo transformatorsko postajo. Tako smo že ob 7.40 ostali brez elektrike in tako je bilo vse do 15.h. Kaj delati doma, ko tudi elektrike ni? Tukajle govorim o tem, česa vsega NE moreš početi.
Navadno potem, če nisi ravno prikovan na posteljo, vendarle nekaj počneš. V poštev pride seveda branje in pa pospravljanje. Pospravljanje kakšnih stvari, ki te v kakšnem predalu že dolgo čakajo in se kar malo bojiš, kako se lotiti. V takih trenutkih na plano priplava lastna zgodovina. Pisala, peresa ki sem jih uporabljal še v srednji šoli, značka srečanja ministrantov iz srede osemdestih, žepna ura, ki še dela, steklen lonček za tuš, ki sem ga dobil v dar v knjižnici Sežana… Spomini, spomini! Vsaka stvar je povezana bodisi z dogodkom ali osebo. Kaj ohraniti in kaj zavreči? Žena mi vedno pravi, da sem kot hrček, ki vse hrani in mu še čez sedem krat sedem let vse prav pride. Zato se je lepo zakopati v predale in prelagati stvari na katere se je že usedel prah. In prah je kot pozaba. Ko ga obrišemo, se spomini spet pojavijo. Kje je že oni človek? Kako se je že pisal? Kaj se je zgodilo z njim v zadnjih letih? Ga lahko pokličem?
Spomini prekriti pod kosmi prahu, pridite. Morda so ostale kakšne besede še neizrečene in čas pravi, da jih izrečem…