Za izhodišče tokratnega zapisa mi bo služil članek iz Žurnala:
Ker sem tudi sam nekoč hodil na SŠOF (Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo) in ker smo se že takrat (pred več kot 20 leti) srečevali s podobnimi stvarmi, imam o tem svoje mnenje. Nekaj poudarkov iz članka s katerimi se absolutno ne strinjam:
1. Večina dijakov se je na SŠOF vpisala tudi zaradi stavbe…
2. Na Roški dijaki nimajo dostopa do šolske knjižnice, psihologinje, računovodstva in tajništva, pa tudi ne do trgovine z umetniškimi pripomočki, ki jih potrebujejo pri pouku…
3. Tudi za nekatere strokovne predmete, kot je oblikovanje, pogoji na Roški niso ustrezni…
4. Podravnateljica je dejala, da jim je obljubljena nova šola.

Dijaki se na šolo pač ne vpišejo zaradi stavbe, ampak zaradi programa in izobrazbe, ki bi jo radi dobili.
Navezava na stavbo je tako lahko le neki čustveni ravni. Spominjam se, da so nam o ambientu in pomenu stavbe največ govorili profesorji stroke. In dijaki smo jim brez kritične note nasedli. Namreč upam si trditi, da samostan križnikov za šolo nikakor ni primeren. Ozki hodniki, stare sanitarije, slabo prezračevanje, risalnice do katerih moraš čez cel labirint, odsotnost enega samega prostora, ki bi bil namenjen razstavam…, vse to niso ravno argumenti za Križanke. Če pa gledam iz vidika učiteljev, je stvar še veliko slabša. Lokacija sredi mesta ne omogoča parkiranja pred šolo, učitelji nimajo (normalnih) kabinetov, zbornica… in to je le del stvari, ki se jih spominjam. Lokacija na Roški je tako lahko le znak, da se nekaj spreminja. Takoj, ko bodo učilnice na Roški toliko uredili (opremili), da bodo spominjale na umetnostno ozračje, bodo učenci lahko videli razlike.
Argumenti o šolski knjižnici, psihologinji… so milo rečeno smešni. Ne bi rekel, ko bi zapisali, da pri predmetu oblikovanja nimajo vsi dostopa do računalnika oz interneta… Trgovino z umetniškimi pripomočki pa je tako ali tako treba obiskati izven šolskega časa.
Učilnice za strokovne predmete v Križankah gotovo niso ustrezne. Ena prava, velika risalnica, če se spomnim prostora za grafiko nad Plečnikovim hramom, me vse mine. Kje so ateljeji, veliki in svetli, ki spodbujajo k delu? Kje visi stalna razstava najboljših likovnih del nastalih na tej šoli? Kje so razstave projektnih del različnih smeri?
Zato naj zaključim še z upanjem o novi šoli, ki jim je že leta obljubljena. Verjetno bi do tega že davno prišlo, če bi šola sama to hotela. Tako pa se zdi, da jim pravzaprav najbolj ustreza status quo, kjer je stanje vedno nekoliko obsedeno in nikoli normalno.