Pa spet prihaja čas, ko se službene dolžnosti umikajo bolj umirjenemu času. Nekateri odhajajo v gore in se tam v kamnitem gradu znojijo ter uživajo v razgledu. Drugi gredo na potep v kakšno tujo državo, se ustavijo v zanimivih krajih, raziskujejo znamenitosti, zgodovino, umetnostne zaklade. Nekateri gredo na morje, kjer uživajo v vodi, drugačni klimi, večernih postankih v gostilnah ob obali… Dopust, pa naj je še tako naporen, zaradi vožnje, poti ki jo opravimo, pa je vendarle počitek, saj živimo drugačno življenje, kot doma. Bolj se (upam) posvetimo družini, zjutraj nas ne čakata služba in šola. Vse je bolj sproščeno.

Osebno še zdaleč nisem pripadnik misli, da ti mora v času dopusta vse pasti iz rok. Da se samo uležeš in pražiš, da ti morajo streči, za teboj pospravljati in potem je to počitek. Ne, ne! Za pravi dopust si je treba vzeti tudi dobro knjigo, oditi vsaj kakšno uro peš po kraju kjer si, odkriti kaj novega, vstati tako zgodaj, da si privoščiš ogled sončnega vzhoda, ne pozabiti na vsakodnevno rekreacijo… In ko se znebiš navezanosti na televizor, radio in časopis, brezskrbno zaspati. Tega si želim in privoščim tudi vam!