Še dobro se spomnim, koliko prahu je dvignila knjiga Dana Browna Da Vincijeva šifra. Kmalu zatem je prišla še knjiga Angeli in demoni, ki je bila v originalu sicer napisana prej. Predvsem je ljudi k branju spodbudila na začetku zapisana trditev, da je vse napisano v knjigi, resnica. In ker imamo ljudje radi zarote, skrivnostne dogodke, je knjiga postala svetovna uspešnica.
Cerkev je reagirala rezervirano, kot običajno nekoliko netaktno, v smislu: »Knjige sicer nisem bral, ampak slišal sem…« Menim, da so omenjene knjige idealne za začetek pogovora. Namreč sprožijo plaz, ki ga je težko ustaviti. Potem so izhajali vodniki po Šifri, različni umetnostni in drugačni zgodovinarji so razkrinkavali netočnosti in končno se je pokazalo, da gre pač za še eno, spretno napisano kriminalko, v kateri pač Cerkev igra glavno vlogo. Za nekatere je 2000 let stara Gospa še vedno tako zanimiva, da se vanjo zaganjajo (kompliment). Zato sem nekoč zapisal, da je Dan Brown bržčas kak krščanski fundamentalist, saj je o nekaterih temah sprožil debate, med ljudmi, ki se sicer o Cerkvi niso niti pogovarjali. In tu je bila naša niša. Govoriti o tem. Kako smo jo izkoristili, pa je že drugo vprašanje…

In zdaj korak naprej. Po svetovni uspešnici kapital zahteva še filmsko uprizoritev. Tako se je zgodil prvi film( Da Vincijeva šifra), nocoj pa sva si z ženo ogledala še drugega (Angele in demone). Je že tako, da če hočeš uničiti knjigo, moraš posneti film. In to velja popolnoma. Iz kina sem šel popolnoma razočaran. Akcijska fikcija in nič drugega. Kipi, cerkve, umetnine, stara izročila, zemljevidi, vse to deluje popolnoma umetno, holivudsko, plastično, čeprav so si ustvarjalci zelo prizadevali za avtentičnost, kar se krajev tiče. Po filmu vsa vprašanja odpadejo. Nihče se resno ne sprašuje o tem ali znanost ali vera, ali pa morda znanost in vera… Ne, vsak lahko najde tisto, kar želi. Verniki potrditev, da mislijo (vsaj nekateri) s svojo vero resno in odkrito. Drugi, da je svet zarota in Vatikan del tega. Zato se mi zdijo vsi pozivi k bojkotu filma neresni. Prav nasprotno, vsi ki mislijo, da je v knjigi kaj spornega, bi si ga morali ogledati. Bili bi potolaženi. Tako kot sem jaz razočaran, ker mi režiser Ron Howard s Tomom Hanksom ni privoščil nekaj bolj intelektualne tvarine, ampak zgolj akcijsko in kaskadersko praznoto.