Včasih mi rečejo, naj pripnem v zapis tudi kakšno sliko, s katero se pravkar ukvarjam. V mesecu oktobru pripravljam »veliko« razstavo novih del v galeriji Družina, zato v zadnjem času redno slikam. Prav danes je nastala sv. Katarina Sinajska, aktualna tudi zato, ker je to tudi zavetnica moje hčere. Še vedno raziskujem krščansko ikonografijo in ostajam pri podobi. Obraz je tisti, ki govori. Poleg izraza pa morajo svoje pridati še barve, odtisi, poteze. In tole je nastalo.
In še nekaj podatkov, legendarnih seveda:

25. november

KATARINA Aleksandrijska (Sinajska), mučenka

Po legendi je bila Katarina kraljevskega rodu, lepo izobraženo dekle… Nekega dne je srečala starega puščavnika, ki ji je razložil, da je njen pravi ženin Jezus Kristus. Ob tem doživetju je Katarina spoznala svoje dotedanje zmote in kmalu nato je poiskala duhovnika in sprejela sv. krst.
Cesar Maksencij je ravno v tem času ukazal, da morajo vsi prebivalci, darovati bogovom. Katarina je odšla v svetišče in spodbujala kristjane naj ne darujejo malikom. Cesar jo je zato poklical na odgovor, Katarina pa ga je s svojo izredno govorniško sposobnostjo spravila v zadrego. Zato je poklical filozofe in govornike (kakih 50), ki naj bi jo spametovali in javno dokazali napačnost njenih izjav. Katarina je ovrgla vse argumente s tako prepričljivostjo, da so se možje spreobrnili in se dali krstiti. Cesar jo je dal vreči v ječo in jo slednič obsodil na smrt s kolesi. Toda po legendi so angeli rešili Katarino, zato so jo obsodili na smrt z obglavljenjem. Njeno truplo naj bi angeli odnesli na Sinaj, kjer je iz njenega groba pritekalo mleko in olje s čudežno zdravilno močjo. To naj bi se zgodilo okoli l. 306. Eden najbolj znamenitih samostanov sv. Katarine je kraj njenega groba – na gori Sinaj – zato tudi sv. Katarina Sinajska. Ta legendarni zapis o njenem življenju in mučeništvu izvira iz 8. stoletja.
V Sloveniji je svetnici posvečenih 8 župnijskih cerkva in 23 podružnic. Sv. Katarino upodabljajo običajno s kolesom in mečem, na Slovenskem sodi med bolj pogosto upodobljene svetnice.
Sv. Katarino častijo kot zavetnico deklet, mladine sploh, bibliotekarjev, filozofov, pravnikov, učenjakov, znanstvenikov. Je ena od 14 priprošnjikov v stiski.
Na Primorskem začno na god sv. Katarine pobirati oljke. Na kmetih je na njen god navadno konec paše, začeli so striči ovce, dekle in hlapci so na ta dan dobili plačo in so smeli zamenjati gospodarja; eden največjih kmečkih praznikov pa je bil Katarinin ples na večer 25. novembra, to je bil tudi dan, ko so nekdaj zadnjič pred adventom lahko svatovali.