Zjutraj smo se odpravili od doma nekaj po sedmi. Navadno peljem ženo v službo in potem otroka v vrtec. Najprej nas je presenetilo, ker je bila sprehajalna steza proti živalskemu vrtu, z napisom POLICIJA, zaprta. »Oho ho, kaj pa je to?«, sva se spraševala. Zgodba se je ponovila na naslednjem uvozu proti Mostecu, pa na naslednjem… vse tja do živalskega vrta. »Še dobro, da nisem včeraj tukaj tekel, morda so koga oropali?«, mi je ušlo. »Ne, tole mora biti nekaj hujšega,« je pribila žena. Zagledala je namreč policistko, oboroženo s puško. »Da niso koga…?«, naju je stisnilo, »pa tako varna se nama je zdela ta pot, celo ponoči je osvetljena.«
Na radiu sva kmalu zvedela, da jo je kosmatinec prikolovratil naravnost v Ljubljano in se odločil za hitro nastanitev v živalskem vrtu. Tam pa ga očitno niso hoteli vzeti. Zato jo je užaljeno popihal na Rožnik, k Cankarju in nato še v Tivoli, kjer se je verjetno hotel pridružiti kakšnemu osamljenemu jutranjemu tekaču.
Zgodba naj bi se končala zgodaj popoldne, ko naj bi ga pregnali proti Polhograjskim dolomitom (Dobrovi) odkoder je tudi prišel. A se je očitno zapletlo. Ko sem šel okoli 19. ure na tek, sem spet opazil policiste in tudi radovedneže okoli Zavoda za gozdove, ki so razlagali, da je medo še tu in da ni prav velik. Menda ga bodo uspavali in odpeljali na varno.

Cela štorija torej, ki nas opozarja, da živimo še v dokaj neokrnjenem okolju, kjer se tudi zveri, kar dobro počutijo. Kdo je koga ogrožal je seveda vprašanje, saj se je medved menda prišel ženit. Vendar pa ni ravno prijetno, da se sredi strogega centra Ljubljane (tako kot bi se v New Yorku v Central parku) pojavi zverina, ki zna s človekom hitro opraviti, če se čuti ogrožena. In kako se osamljen medved med sprehajalci, ki jih je na Rožniku in Tivoliju, ob lepem vremenu ogromno, ne bi čutil vsaj vznemirjenega. Kljub vsemu pa mu nikakor nisem želel smrti. Kot se tudi nisem mogel načuditi ležernosti sprehajalcev, ki so navkljub opozorilnim trakovom, hiteli v hrib. Verjetno so si mislili: »Saj se meni ne more nič zgoditi!«