Približno tri dneve v letu imamo možnost opazovati, kako so se drevesa odela v rumenozeleno barvo. To je tisti čas, ko se gozd prvič v letu, obarva. Prvi listi so skoraj rumeni, iglavci pa še ohranjajo zimsko temnozeleno.

Meni je to najlepši pomladanski prizor. Pogled na hribček, kjer so se olistale prve bukve med smrekami. Tako plastično se razbohotijo, sredi ostalih dreves. Že v treh dneh ta barva izgine, oziroma prepusti mesto, temnozeleni, ki potem kraljuje vse tja do jeseni.
Navadno ta čas nastopi med 27. aprilom in 1. majem. Že kar nekaj časa opazujem ta prizor, zato si vsako leto s fotoaparatom zabeležim ta kratkotrajni pojav.

Letos se je to zgodilo skoraj 14 dni bolj zgodaj. Najprej smo imeli precej hladno zimo s sorazmerno veliko snega in padavin. Nato je sneg na hitro pobralo, temperature so se dvignile in po prvem dežju smo začutili, da je tisto, kar imenujemo pomlad, res blizu. Zdaj ne mislim na meteorološko ali astronomsko pomlad, ampak na trenutek, ko prej mrtva drevesa ožive. Ko vso energijo, ki so jo hranila skozi dolge zimske noči, izbruhnejo skozi majcene, sprva rumene lističe. Pošiljam tak rumeno zeleni pozdrav, vsem ljubiteljem barv, narave in novih sokov, ki so zaokrožili po trdih, starih, deblih dreves.