Vsake toliko časa nastopijo,… zelo se jih veselimo,… odmislimo vse kar nas teži,… smo bolj za druge,… pokažemo se v drugačni luči,… zadihamo s polnimi pljuči,… napolnimo duhovne baterije,… Vse to so počitnice. Hvala za te milostne dneve, ki jih lahko posvetimo družini.

Za tale zapis sem s spomini odšel nazaj v leto 1999. Mineva namreč 10 let od trenutka, ko sem se, po večletni pavzi, spet vrnil na smuči. Bilo je v Avstriji. Na začetku se je zdelo, da je kot eksperiment, ki je obsojen na propad. Od strica sem si sposodil smučarsko opremo… Legendarne Elanov smuči RC. Tast se je trudil malo z mano, malo pa z malo Katarino (takrat staro nekaj več kot dve leti). Živeli smo v pravljični koči na smučišču, ki jo je lastnik sam, kot spreten mizar, iz hleva spremenil v počitniško hiško. Skratka vse je bilo tako skupaj, da si se v belo opojnost lahko zaljubil. In jaz sem se.

Toliko za zdaj. Se slišimo (beremo) prihodnji teden!