Depresivno vreme v Ljubljani se je nadaljevalo in tako smo si šli baterije polnit tja, kjer je bilo vsaj nekaj sonca. Na obalo seveda. Res nas je sonce razveselilo, burja, ki je pihala, pa nam je hotela odpihniti kape z glav. Kljub vetru, se je pred nami zarisala lepa podoba slovenske obale. Zadnje čase odkrivamo »nove« ceste in poti. No, bolje bi bilo reči, tiste kamor turisti ne zaidemo tolikokrat.

Avto smo pustili pri Belvederu in se po grebenu peš odpravili do Strunjana in od tam naprej, skozi tunel v Portorož. Tam smo si privoščili kratko sedenje v lokalu in na radiu Capris, slišali novico o škofu Stresu in okrepitvah na mariborski nadškofiji.

Vračali smo se prav tako peš, po drugi, kolesarski poti od Strunjana do Izole. In na vrhu tik pod Belvederjem, odkrili tole ljubko cerkvico Loretske Marije, pred katero je še Marijino znamenje. Prav razveselili smo se je. Tako očem skrita, vendar lepo vzdrževana. Znamenje vere ljudi. Hvala, za ta novo odkriti drobni biser!