Ne pišem tole zato, da dobim dodaten val obsojanja ali trepljanje po rami, pišem zato, ker naju je oba z Žigom včerajšnji dogodek kar potrl, meni pa nasploh uničil sicer krasno zastavljen večer.
Kategorija: "Nerazvrščeno"
Na Šmarni je bilo danes ogrooomno ljudi. Kako vemo? Tudi mi smo bili med njimi. Imeli smo vsaj tri razloge za skok na vrh: krasno pomladno vreme, Žiga je moral stestirati rojstnodnevne gojzarje, če sploh "delajo", hkrati pa me je že dolgo časa mučil firbec, kako se bo Maruša obnesla v nahrbtniku. Pred časom (nekaj mesecev nazaj) sem jo že poskušala nosit v njem, pa je nekajkrat odločno protestirala. Takrat sem morala obrnit korak in nahrbtnik zamenjati za sling. Po nekaj mesecih je poskus uspel - Maruša se je v ruzaku super počutila. Tako super, da je pri kapel'ci zaspala in spala vse do vrha.
Saj je malenkost, en droben dogodek, ampak ti dá kar malo zaleta.
Že pred leti smo od podjetja Kotis, ki za nas tiska tiskovine in revijo PRO, za novo leto dobili "pod smrekco" Polzeline nogavice. Še danes jih rada nosim in še danes so kot nove - nič zmuckane, nič zguljene, nič zaprane. Pa so bile čisto navadne nogavice, nič posebnega, sive barve. Ampak res dobre.
Malo za izgovor, malo pa tudi zares: imam malo ustvarjalne krize. Saj imam vedno ene tri teme v glavi, o čem bi pisala, pa kar nekako zmanjka časa (kljub temu, da hitro tipkam :-)). Malo je pa tudi razlog, da se mi ne da. Tisto začetno blogersko navdušenje je popustilo.
Zmotil se je, kdor je pomislil, da sledi izliv ljubezni, izpoved hrepenenja (a sem izraze dobro skupaj poštukala ali bi morala ravno obrnit?) in kar je še takega.
Danes ima moj mož rojstni dan. Dan se sicer počasi poslavlja, Maruška že spi (od pol desetih), rojstnodnevnik pa nabija badminton žogice tik nad mrežo direkt v nasprotnika. :-) Mati pa doma čakajo in tipkajo... Ob skodelici kave... (šalca je sicer že pomita)