Čez vikend smo bili sicer "rezervirani" za varstvo sosedovega mladega kužka (sosedje so odšli na vikend oddih). Ker pa so kužku tik pred zdajci dovolili vstop v hotel, varstvo ni bilo potrebno. Zato sva se z možem kar na hitro odločila, da jo popihava za eno nočko (kot bi rekla naša Maruša) v Piran.

Razlog je bil sicer drugje - opravki na Primorskem (če je treba, je treba!), a vseeno ... 24 ur Pirana v DVOJE, to je zares redka dobrina. Privoščila sva si jo prvič, odkar imava otroke. Ker je bilo časa res malo, selitev v Piran (pa četudi samo za eno nočko) z dvema otrokoma pa predstavlja izgubo velike količine energije in časa, sva Judeža Senior prosila za varstvo Judežev Junior in šla!

24 ur skoraj samega "luksuza" v 14-ih točkah:

1 - kosilo na Rakitni ob predaji Judežev Junior Judežema Senior
2 - lepo vreme (OK, Nanos je bil v oblakih, ampak na morju se je vreme Kranjcem dokončno zjasnilo)
3 - dve urici sprehoda po nakupovalnem centru v Kopru brez gledanja na uro in brez panike, kje ti eden ali drugi Junior delata sramoto
4 - čudovit sprehod od Lucije, kjer je brezplačni parking, do Pirana z vmesnim kratkim postankom za sladoled v Cacao Portorož (kepice niso poceni, a so vredne svojega denarja!)
5 - prijeten pogovor z možem, ki ga nihče ne prekinja (jess, še znava :-)) ...
6 - ... vse do Punte, kjer sicer običajno noro piha, a tokrat ni bilo niti sapice, da sva sprehod podaljšala do stolnice sv. Jurija, kjer sva nad Piranom posedela na klopci in uživala v lučkah
7 - spanje v nedeljo, dokler gre, brez živih budilk (do 8:30)
8 - zajtrk, kjer ni treba zagovarjati izbire jedilnika
9 - obisk sv. maše na cvetno nedeljo v Piranski stolnici, po njej pa sprehod po piranskem obzidju, od koder lahko naredite najlepši posnetek Pirana. Če bi vreme sodelovalo, bi mi lahko celo verjeli. :-)
10 - bela kava, knjiga oz. časopis na terasi, brez pregovarjanja in drugih motenj
11 - nekaj uric nedeljskega dela žal ni šlo prestavit na soboto. Ker sva delala skupaj, sva bila hitra in učinkovita.
12 - nenedeljsko kosilo na terasi - dopustniški fast food (testenine s šparglji, jajci in parmezanom). Toliko časa, kot kuhaš, toliko časa tudi pomivaš. Aja, to ne sodi med luskuz. :-)
13 - hitra hoja (mudilo se je k otrokoma) iz Pirana do parkirišča v Luciji! Čudovito, neprecenljivo, čeravno je bil korak strumen in med potjo ni bilo časa za pogovor. Celo sonček se je pokazal.
14 - večerja in vesela otroka na Rakitni, kjer so se imeli skoraj tako lepo, kot midva. :-)

Kratko, sladko, drugače, prisrčno, ljubeznivo. Priporočam! Za 24 ur sva se vrnila v "mi2 čase".

Lepo je, ker smo štirje, ampak tudi na dvojino ne smemo pozabit, kajne? :-)

P. S. Kako se fotke dajo na drugo lokacijo, bom poštudirala do naslednjič. Odkar sem opustila "poklic" blogerke, sem namreč marsikaj pozabila. :-)