Po dopustu
Pa smo nazaj. Doživeli smo pravo poletje, ga užili, si ga zapomnili in prinesli domov. Malo šokantno je bilo sicer s 30 stopinj plusa stopiti v-3, a privajalno obdobje ni trajalo dolgo.
Sledi malo opisa, kje smo bili, kaj smo doživeli, ki bo morda koristen za tiste z majhnimi otroki, ki bi se tudi šli poletne počitnice pozimi ali spomladi.
Kot že veste, smo leteli z Dunaja, kar sploh ni bila težava (za naju z Marušo sploh ne, ker sva bili povsem neobremenjeni sopotnici), 4 ure vožnje v eno smer, šli smo dan prej, tam prenočili in potem bili že kmalu po sedmi zjutraj na letališču. Aranžma smo rezervirali pri zelo prijazni agenciji Grad iz Maribora, ki je sicer diler za last-minute ponudbe, ki jih lahko najdete tudi na drugih spletnih portalih. Bili so zelo kooperativni, hitri, učinkoviti, izčrpni glede informacij, pa še kodo so nam zaupali, kako se izognit plačilu vize, ki jo Egipčani načeloma hočejo prodat, ni je pa nujno imet (višja matematika)...
Rezervirali smo sobo v še ne leto starem hotelu Melia Sharm - zelo lep hotel s 5 zvezdicami, vse vključeno v ceno, je pa treba razumeti, da za Egipčane 5* pomeni nekaj drugega kot za Evropejce, na kar je dobro biti pripravljen. V ceno je vključeno vse, razen napitnin, ki jih pričakujejo tisti, ki skrbijo zate v tistem tednu. Nekateri so bolj radodarni z njimi, mi smo nagradili tiste, ki so si jih zaslužili, pred odhodom. Z njimi lahko "kupiš" dodatno sicer precej prijaznega osebja, ki se proti koncu tedna spremeni že v skoraj nadležnost. Eden od natakarjev je kar naprej brenčal okrog in samo spraševal "A je vse OK?" Saj ne, da bi te vprašal, če ti kaj prinese, samo tečnaril je, če je "everything OK in everything fine". "Yes, yes, vse je OK, samo ne bit siten!" (to je pisalo v oblačku, midva sva izustila samo prvi del :-)).
Hotel je idealen za družine z majhnimi otroki, ki bi želeli brezskrbno počivati in ne kar naprej oprezati za malčkom, da ne bi bil preblizu morja ali v njegovi bližini brez rokavčkov. Plitvina je dolga približno 100 m ali več in nič te ne skrbi, če tamali zalaufa v morje brez vseh pomožnih šlaufov. Zadeva je priročna tudi za nas, "ta stare", ki nad samostojnim plavanjem eno- in dvo- in tro-letnikov sicer nismo navdušeni, prav tako pa tudi nismo navdušeni nad spremstvom malčka v morje. Ti "žrtvuješ" mokre nogice tja do kolen, tamali se pa lahko do te "globine" že fajn naplava. V času oseke postane zadeva precej "suha", vidiš male peščene otočke in se podaš na prijeten sprehod po morju oz. po plitvini. Enkrat je bila voda tako nizka, da si lahko na tem sprehodu opazil nemalo morskega življenja, čudovite školjke, rakce, ki so se naselili v školjke oz. "potujoče školjke" (zanimiv prizor so školjke, sicer negibna morska bitja, ki se z naseljenim rakcem premikajo z bliskovito hitrostjo :-)). Za otroke res zanimivo in za starše udobno.
No, pa saj smo se tudi starši naplavali in naužili lepih ribic ob koralnem grebenu, le malo se je treba sprehodit po dolgem pomolu in potem zaplavat v globino (lahko pa do tja priplavaš tudi iz plitvine).
Vreme je bilo krasno. Vročino zabriše kar močan veter, ki pogosto piha (praktično kar naprej), tako da kakšno pokrivanje z brisačami pod marelo sploh ni odveč.
Dolžina dneva je posebno poglavje. Kot sem že pisala v prvem zapisu, je dan relativno kratek. Vse se zaključi že približno ob petih popoldne in začne približno 12 ur prej. Ko odpreš oči zjutraj ob pol sedmih, je sonce že na polno v fazi "zažiganja", a ob petih smo se na ležalnikih že pokrivali z brisačami. Ko neha sijat, postane nesramno hladno in tako smo na večerje hodili v dolgih hlačah in dolgih rokavih.
Zaradi "neljubih pripetljajev v Egiptu" imajo hoteli množičen izpad. Močno pogrešajo Ruse, ki so bili svoje čase njihov paradni konj, z njimi so imeli sklenjene posebne "dile", Rusi so tja množično zahajali po posebej ugodnih, nam celo smešnih cenah. Menda zaradi političnih spletk Rusov zdaj skoraj ni. Pa jih mi nismo pogrešali, ker tisti, ki so bili, so sitni po svoje. Za naš resort težko rečeš, kateri narod je bil najbolj številčno zastopan. Noben posebno. Slovensko smo v tistem tednu govorili samo mi 3-je, kar nam je bilo prav luštno.
Dejstvo je, da otroci zbližujejo, tako smo se spoznali še z dvema družinama, ki sta imali podobno stare čmrlje kot mi. Vse tri družinice smo imele po enega otroka, dve v pričakovanju, ena pa upa, da bo še kdaj v pričakovanju. :-) Našli smo se hitro - prvi dan oz. prvi večer, ko je fantek David napadel z objemi našo Marušo in punčka Ellena, ki si je z našo Maruško nesebično delila "plažno plastiko". Dobili smo se na plaži, otroci so se paralelno igrali (ne drug z drugim ampak vsak zase), veliki otroci smo pa neparalelno klepetali...
Večerni sprehod po resortu pred ali po večerji bi lahko naslovili: "Judeži na sprehodu. Edini." :-) Cela sprehajalna steza, ki je verjetno v top sezoni lepo nabita s sprehajalci, je bila tokrat rezervirana samo za nas, igral si ni bilo treba deliti z drugimi otroki, skratka, imeli smo blaženi mir. Sploh v začetku tedna, proti koncu, ko so prihajale in odhajale nove skupine, je bilo čutiti nekaj več turističnega optimizma, pa tudi na plaži je bilo več ležalnikov zapolnjenih.
Hrana in pijača - dobra! Pijača - zelo sladka, zato je bila Maruši zelo všeč, Žigu precej, meni pa ne preveč, tako sem vglavnem žlampala vodo. Hrana - obilje hrane, veliko tudi nenavadno začinjene, česar naša domača kuhinja ne ponuja, a v množici jedi, predjedi, pojedi, solat in sproti pečenih poslastic, si vedno našel dovolj za na svoj krožnik. Celo preveč. Kuharji kar naprej skrbijo ne le za sveže pošiljke nove hrane, temveč tudi kar naprej čistijo servirne krožnike, na katerih so solate, sladice,... Vesela sem, da ni imel niti eden od nami, pa tudi družini, s katerimi smo bili malo več skupaj, se nista pritožili, NIKAKRŠNIH prebavnih težav, pa smo jedli vse - od surovega sadja, zelenjave naprej. Zmagajo pa jajčne omlete za zajtrk. Začudena sem bila tudi nad neverjetno aromatično zelenjavo in sadjem. Pri nas kupljen paradižnik pomeni nekaj rdečega in v tem času zadevo brez okusa. V Sharmu je imela pa vsa zelenjava "pravi" okus, bila je ravno prav pokuhana, ravno prav hladna in zelo zelo okusna. Če med toplimi jedmi ni bilo preveč izbire zame zaradi začimb, sem si pa naredila malo bolj bogato solato, pa je šlo!
Eno dopoldne smo najeli taxi in se podali v bližnje mestece Naama Bay. Ojej. Občutki, ko zapustiš resort, so zares mešani. To, kar se je dogajalo znotraj obzidja Melia Sharm, NI Egipt, to je le umeten raj, ki si ga lahko Arabci "špogajo" zaradi neskončnih površin poceni zemlje, ki jo z velikimi naložbami spreminjajo v raj za turiste. Ko zapustiš varnost resorta, se počutiš prav... NEvarno, čeprav verjetno temu botruje umazanija po ulicah in tečni ulični prodajalci, ki kar naprej sitnarijo in te vabijo v svoje trgovine. Seveda nimajo NIČ PAMETNEGA za pokazat, radi bi prodali tisto, česar ne rabiš. Ko sva bila prvič v Sharmu, se nama je še dalo prerekat in pogajat in sva celo kupila nekaj stvari, zdaj ... zdaj se mi je to zdela čista izguba časa, pa še vroče je bilo kot pes, pa še ... Naš namen je bil iti na ladjico s steklenim dnom, ki lepo približa podvodni svet. Zadeva, češ, naj bi bila zanimiva za našo Marušo. Saj je bila. Žal le kakih 5 minut...
Ko je bilo izleta z ladjico konec, smo se pa do časa odhoda preganjali po hudi vročini in iskali senco... Ko je sonce napadlo, res ni bilo šale. V Naama Bayu se ni hecalo, saj skoraj ni pihalo. Ob morju je drugače, ker piha, nimaš občutka vročine, kar je varljivo in kar pusti za posledico oguljen vrat, pa roke, pa nos (te ne peče, se ne mažeš, te ožge, se olupiš - simpel!).
Sharm el Sheikh NI Egipt, NI Arabski svet - to so umetni raji za nas, glupe turiste, ki želimo pozimi na toplo. Ampak veste, prija! In tak dopust med Arabci, ki so v resortih celo čisto kultivirani in samo rahlo tečni (kar za področja zunaj resorta težko rečeš), bi ponovili še kdaj. Resno!
Kaj več morda napišem še ob fotkah, ki jih bom (ko jih bom) izbrala, da si boste lažje predstavljali.
Hvala za potrpežljivost!
No feedback yet
Form is loading...