Pa smo dočakali težko pričakovani dopust...

Začeli smo ga dan prej na Dunaju, od koder smo leteli in tudi (žal slabo) prespali noč pred odhodom v Sharm. Na Dunaju smo preživeli nekaj nedeljskih prijetnih uric, se sprehodili mimo glavnih „hiš“, pokukali v temačno katedralo sv. Štefana, občudovali in hkrati pomilovali bedno službo konj, ki turiste vozijo po mestu in ugotovili, da je bil Dunaj včasih, ko pri nas še nismo imeli „ničesar“, veliko več kot danes. Sicer se z dimenzijami ne moremo kosati, ima pa tudi Ljubljana (skoraj) vse, kar imajo veliki. Trgovine (ob nedeljah zaprte), mestni utrip je podoben, ljudi nenormalno več (Ljubljana je v času zaprtih trgovin bolj kot ne mesto duhov, če ne gre ravno za glavno sezono in lep sončen dan), tudi več narodnosti in ogromno Azijcev, a občutek je podoben. Ko zapelješ ven iz strogega centra, ni predmestje prav nič privlačno, to definitivno ni prostorček, ki bi ga želel zamenjati s katerokoli vasjo Slovenije...

Let do Sharma je bil... no ja... je pač bil. Malo dolgo smo se cjazili, vreme tam gori je bilo lepo in po kakih 6h urah stiskajočih na letalu smo končno dočakali vročino. A le za kake pol ure. Tu dan pade dol namreč že ob petih, pol šestih. Ko smo približno takle čas prispeli na cilj in v svojo sobo, je sledilo kar malo razočaranje. Dneva je tako kmalu konec, ko dan pade dol, postane nesramno hladno in prvi večer flisi in dolge hlače sploh niso bile odveč. In to naj bi bilo poletje na morju? K sreči smo že naslednji dan videli, zakaj so ljudje tako lepo rdeči in rjavi in vseh odtenkov vmes – sonce namreč pritisne že ob šestih in se ne vda tja do štirih...

V Sharmu lahko surfamo le, če plačamo. Smo plačali (4 € za pol urice) toliko, da se oglasimo našim in da postrežem s kakšno počitniško poletno fotko... Več pa, ko se vrnemo! Imamo se lepo, dan je kratek (zelo kmalu se začne, kar se nekako ne sklada z našim siceršnjim počitniškim ritmom); konča se že pred šesto „zvečer“, ljudi zelo malo, kar nam je všeč. Ker smo „vračajoči se gostje“, imaš v glavi določeno sliko, ki je v določenih pogledih lepša, boljša od prve, v določenih pa nekatere stvari pogrešamo od prvič. A kot pravi moj mož (bistra glavca! :-)), vse je odvisno od nas, ne od drugih. Če bomo iskali slabe stvari, imamo lahko kilav dopust, če pa bomo iskali priložnosti za imeti se lepo, se bomo vrnili ne le lepo zakurjeni (že po prvem dnevu smo nabrali kar nekaj rdeče barve), ampak tudi polni lepih vtisov. Podpišem. Tu je poletje, morje toplo, ribe lepe, piha ZELO, ljudje prijazni. Maruša je že prvi večer dobila „fanta“ - bila je ljubezen na prvi pogled in le za prvi večer. Dečko jo je ob prvem pogledu objel, naša ga je malo čudno gledala, ampak se mu je pustila. Naslednje dni zanj ni bila več zanimiva. Še dobro. Starši pa pomirjeni. :-)))

Zdaj pa hitimo na večerjo... Hja, že ene 3 urice nismo dali ničesar v usta in bo kar prijalo... :-)

Nekaj slikic najdete tule.