Včeraj je imela Juretova mami rojstni dan (pustimo podrobnosti, kateri :-)) in ne boste verjeli, ob omizju, sestavljenem iz treh generacij, smo vsi pridno sodelovali v debati o "Talentih", ki se ob nedeljah "dogajajo" na POP-u. Ma Talente pa res vsi gledajo. Sem že mislila, da se je Mario do konca sezone preselil kar na soboto, pa sem včeraj celo opazila, da še kar vztraja pri nedelji. Smola! :-)

Smo bili kar sklepčni, da nas POP pridno krmari v tisto smer, v katero sam hoče. Točno ve, koga želi videti na finalni oddaji, točno ve, kako postaviti posamezne talente v polfinalnih oddajah - koga na začetek, koga na konec. Tisti, ki je zadnji, praviloma direkt leti v finalno oddajo.

Foto: POP TV

Omizje je bilo sklepčno, da je komisija zelo fajna. So prijazni, nenaduti, povejo tako, kot je, cenijo talente, iskrenost, nenarejenost, skromnost. Kljub temu, da so neke sorte "zvezde", se obnašajo tudi sami skromno in nenarejeno. A mi lahko pojasnijo edino, kako se je lahko neki Enes iz Izole pretolkel do polfinala? Pubec je štromar, ampak kakšen štromar! Štromar za zjokat!!! Štekar je pripeljal kar skozi kuhinjsko omarico tako, da je enostavno v hrbet vrhnje kuhinjske omarice zrofkal luknjo premera 20 cm in ko si odprl omarico, da bi ven vzel eno reč, ti je najprej v oči padla tista ogabna luknja! To, da bi omarico snel s stene, ko se je že ravno namenil vrtati, mu očitno ni padlo na pamet. Je pa res, da se je vse dogajalo v naši odsotnosti in ga nismo imeli pod kontrolo. A s tem, ko sebe razglaša za štromarja, druge električarje žali. :-)

V bistvu je tale zapisek nastal zato, ker bi čimprej rada z vami delila čisto svež komad edine ženske žirantke Lucienne Lončina. Mene je prijetno presenetila z vokalom in interpretacijo. Pesem sicer ni nič posebnega, izvedba pa ... meni je všeč!