Brez veze, da napišem, da se že dolgo nisem oglasila, ker to itak že veste. Lahko pa napišem, kako se kaj imamo doma, pa zdaj tudi to že veste. Pestro je! :-)

Tisto pestrost dogajanju daje naša tamala, kdo pa drug?!? Smo v obdobju raziskovanja, samostojnosti, vse bi sama. V torek sem bila prav neskončno togotna, ko je šlo preko vseh meja. In ko sem sama slabe volje, je Maruša še bolj - še bolj sitnari, preizkuša meje, sama bi jedla, sama bi to, sama bi ono, jo daš na WC, pa ti v školjko vrže telefon (OK, sicer njen plastičen, ampak ...). Na WC bi si prala zobe (beri: po ustih vlačila zobno ščetko), greš za vogal, pa je že v školjki ... Ne dajemo ji več igrač, ko sedi na školjki. Samo še sveto pismo za otroke Tiskovnega društva Ognjišče, ki ji ga je prinesel radijski Miklavž. In to imamo dve sveti pismi na WC - kosmato Medvedkovo sv. pismo in Moje prvo sveto pismo. Tega pa ne more porinit med noge, ker je premer pokrova, na katerem sedi, premajhen. 1:0 zame. :-)

Jedla bi sama in imamo ob obrokih vse posvinjano, tako, da skušamo punco narediti čimbolj lačno in/ali jo zaposliti z drugimi posodicami plastične sorte, da avtomatično odpira usta in če imaš srečo, se šele proti koncu obroka spomni, da bi še sama žlico tlačila v usta.

Njen priljubljen hobi je tudi "pospravljanje" predala s plastičnimi posodami in predala z raznimi zajemalkami, kuhalnicami,... Iz predalov rada jemlje vse sorte stvari, posebej všeč ji je Ikein mečkalec krompirja. Vanj vtakne nogo in z roko in tem mečkalcem dviguje nogo (videti je kot ene sorte proteza za nogo). Se naveliča, si rečeš, Bogu hvala, pospraviš stvari v predal nazaj, pa je že pri drugem predalu s plastiko. Oo, brez skrbi, odpira tudi že zapečatene predale, ki smo jim zaradi varnosti dodali varovala. Nič hudega, če se ne odprejo do konca. Se pa odprejo malo. In potem pobiraš kot ubrisan tiste pripomočke in folije in sklede in steklenice in plastenke in ...

Včasih sem res prav izžeta, pa imam vso podporo, ki si jo lahko le želim. Mamo, ki med tednom kuha in pazi otroka, moža, ki 100% pomaga in sodeluje, s tamalo sem med tednom le popoldne in zvečer (seveda med vikendom cele dneve), pa me včasih čisto psihično sesuje s svojimi forami. Ne predstavljam si, da bi imeli zdajle že novega člana (kar precej parov hote ali nehote pohiti z drugim ali naslednjim članom). Otroku te starosti, kot je Maruša, namreč ne moreš NIČESAR dopovedati. Če je pri volji, punca uboga, če ni, jo prav malo briga, kaj ji govoriš. Ne predstavljam si, kako je v družini z več otroki. Predvidevam, da še bolj pestro! Pa saj ne jamram preveč ...

In tako sem šele po 16h mesecih (pozno, kajne?) prišla do ugotovitve, da je biti mama včasih (kljub tonam ljubezni, ki jo premoreš do majhnega čmrlja) tudi težko. :-)

P.S. Berem, da imam zdravega otroka in da nisem edina in da tega obdobja še lep čas ne bo konec. Tudi prav. Bomo zdržali. :-)