Še v svojih ledig frej letih smo z mamo hodile v Mercator center Šiška - v hipermarket. Praktično druge trgovine skoraj ni bilo, samo Mercator. Za en izdelek si imel vsaj 10 proizvajalcev, celo poplavo odločitev si moral sprejeti, preden si zadevo vrgel v nakupovalni voziček. S sestro sva gledali bolj uveljavljene blagovne znamke, na to, kaj se oglašuje, mami bolj na ceno, a običajno sva zmagali midve. :-)

Mercator danes zdaleč ni več edini. Trgovci se danes tepejo za nas, naivne potrošnike. Ne vejo, kaj vse bi se še spomnili, kakšno etiketo bi obesili izdelku, da bi nas privabili v trgovino in nam izpulili čimveč €. Najcenejši v Sloveniji (sicer ne pripomnijo, da so edini, ki imajo ta izdelek na policah - potem ni težko nanj obesiti oglas, da je najcenejši!). Nikjer ceneje! Dokazano najnižja cena! Trajno nizka cena! Akcija! Šparov bonus. Leclerckov bonus. Nalepkice, popusti, kupončki, kupujemo brisače, kastrole, zbiramo nalepke, vse pa vodi k zapravljanju, zapravljanju in še enkrat zapravljanju. Trgovci nam ponujajo najnižje cene, pa še vedno pridemo domov z vsaj za 40 € olajšano denarnico. Kako to, ko pa smo kupovali le "najnujnejše" in samo izdelke iz akcije? Raznorazni prej omenjeni "lovilci pogledov" z oznakami neke ugodnosti nas pač ulovijo, smo le ljudje, ki nočemo izpustiti res enkratne priložnosti in tako vržemo v košaro tudi izdelke, ki jih sicer ne potrebujemo, so pa v akciji (pustimo dejstvo, da se nam pogosto potem pokvarijo in jih moramo zavreči).

Iz te bitke sem izstopila takoj, ko sem dojela, zakaj ljudje množično nabavljajo pralne stroje ob odprtjih Hoferjev po Sloveniji. In ko sem dojela, da diskontna trgovina, v kateri so izdelki zloženi (sicer lično, ampak...) po škatlah, še ne pomeni nujno tudi "revne" vrednosti zame, za potrošnika. Ob posnetkih na TV, kako so se ljudje dobesedno tepli za takrat plazma TV-je, pralne stroje,... sem se zgražala, kako morejo kupiti nek "No name" pralni stroj... (glej P. P. S.)

Ko je Hofer začel prodirati s svojimi trgovinami, mi kakšno leto ni bilo jasno, kaj ljudje vidijo tam, kako lahko nakupujejo povsem neznane izdelke. Prva trgovina v Ljubljani mi je bila strašno odročna, pa sva z možem (takrat fantom) enkrat le voziček peljala na sprehod po prodajalni in tudi skoraj praznega parkirala nazaj. Vanj sva le iz golega firbca vrgla dve, tri stvari, tako, za probo. Koncept take prodajalne - živi poden! Vse po škatlah, kot v skladiščih. Razvajena od Mercatorja sem vzdihovala sama pri sebi, kako lepo je v Mercatorju vse zloženo na policah, kako krasna osvetlitev je tam, kako čudovit je "sadno-zelenjavni otok", v katerega vstopiš z vozkom, si sam nabereš sadje, ga sam stehtaš in sam nalepiš ceno... Čudovita izkušnja! Dokler ne vidiš, da Mercatorju le za dobesedno par izdelkov v momentu pustiš 10 €. Potem so postale precej popularne trgovske BZ z grdo, a prepoznavno kreativo, vsebina naj bi bila enaka originalom. Ja, malo morgen! Ko začenjaš opažati, da ti sir trgovske BZ začne po nekaj dneh plesneti, ko pasterizirano "alpsko" mleko zagreni daleč pred rokom trajanja, potem se počutiš takega "reveža" in bednika, da je odločitev le dvojna. Ali se ne bom več počutila siromašno in metala v košaro raje znane BZ ali pa bom šla še kdaj pogledat, kaj za isto ceno nekega izdelka trgovske BZ dobim v diskontni prodajalni.

Pa sem en tradicionalni nakup nakup opravila v Hoferju, ki mi je bil takrat še zelo s poti. Pa drugega po mesecu dni na poti na obisk k Žigovim staršem (zaradi špecerije se pa res ne bomo vozili na drugi konec Ljubljane). In tako mesec za mesecem. Poskušala sva vedno več različnih Hoferjevih izdelkov in presenetljivo - ugotovila sva, da kisla smetana, ki je celo nekaj cenejša od Mercatorjeve, zdrži dlje kot Mercatorjeva, okus je pa boljši. In presenetljivo, določeni izdelki so bili celo boljši ne od trgovskih BZ, ampak od "originalov". Hoferjev vanilijev sladoled mi je boljši kot sladoled "originalnih" Ljubljanskih mlekarn.

Pojavil se je še Lidl, ki mi je "zaznavno" manj prijazen kot Hofer, zasnova in kakovost pa na isti ravni z nekaj niansami. Veliko izdelkov ima v obeh diskontih do centa isto ceno. Če ni to zanimivo "naključje". V Lidlu imamo drug nabor "naših" izdelkov in tudi ti so super in karkoli preverimo na novo, je po večini zelo dobro.

"Diskontniki" nimajo fensi sadno-zelenjavnega otoka, ampak sadje in zelenjavo kar v košaricah, zelenjava je po možnosti hermetično zaprta. Tista zelenjava je 1. kakovostnega razreda, zdrži dlje kot tista, nabrana na "otokih" in bolj okusna je. Pogosto je celo slovenskih sadjarjev, kar zelo cenim. Zanimivost je, da diskontna trgovca, kot sta Hofer in Lidl, nimata skladišča sadja in zelenjave v Sloveniji, ampak jo dobavljajo direktno iz njihovih centrov iz Avstrije oz. Nemčije, zato je kakovost temu primerna, dobra, pa vendar ne čisto vedno za 100 pik, se razume!

Vprašala sem se, če k diskontnima trgovcema Hofer in Lidl zahajamo samo "cenovno občutljiva bitja", ki ne želimo pustiti polovico plače za špecerijo. Pa sem si lahko takoj odgovorila, da temu ni tako. Če samo pogledaš, kakšen vozni park je videti na parkiriščih teh "diskontnikov". Videti je tudi avte višjih cenovnih razredov (tudi nižjih, se ve!). Gotovo je, da tja zahaja več cenovno občutljivih kot tistih, ki ne rabijo pazit na evre, vidiš pa notri vse sorte! Jaz v Hoferju in Lidlu vidim denimo ogromno naših poslušalcev! :-)

Hofer in Lidl nista sinonim nizke cene za švoh kakovost, ampak dobre cene za dobro kakovost. Na žalost pa ne dojemam tako tretjega in četrtega "diskontnika" Euro Spina in Hura. Vsaj za prvega vem, da sicer ima nekaj dobrih izdelkov, to je pa tudi vse. Sadje in zelenjava sta dražja kot pri "mojih" dveh :-), pa tako obupnih barv in kondicije (vsaj kar sem videla), da je kar groza. Sama prodajalna je odbijajoča, postavitve, svetloba, vse nametano, ne vem, nekako mi ni...

Nečemu sem se pa definitivno odrekla. Hoditi v "moja" diskontnika ob dnevih akcij. Že trikrat sem želela kupiti stvar iz kataloga, pa niti enkrat niso imeli želenega - po tistih košarah je vse razgrabljeno, razmetano, pobrano, ljudi ob torkih in četrtkih pa notri toliko, da te vse mine. Stati pred trgovino uro pred odprtjem pa nekako ni v mojem stilu. :-)

Kaj raje kupujem? Uveljavljene BZ ali trgovske BZ? Kaj je BOLJE kupovati? Že dlje časa malo spremljam razno razne primerjalne teste izdelkov v reviji VIP, pa mož mi z neta "dol potegne" tuje teste. In kakšne so ugotovitve? Zelo pogosto se zgodi, ne boste verjeli :-), da se na prvih mestih znajdejo izdelki Hoferja (Aldi) in Lidla. Če nisem jaz ena prodana duša, kaj? :-)

Samo en primer iz lanske revije VIP, v kateri strežejo s testi pralnih praškov in tekočih detergentov. Ste vedeli, da so "praškasti" praški boljši od tekočih? Če ne, zdaj veste. :-)

Na prvih dveh mestih sta Ariel M-Zim5 mountain spring s skupno oceno 3,8 (od 5,5) in Persil Universal Pulver z oceno 3,7. Na 3. mestu je Dash Alpina s skupno oceno 3,6. Pri vseh treh pralnih praških je cena pranja tam tam. Eno pranje z Arielom stane 0,36 €, s Persilom 0,33 €, z Dashem 0,31. Z isto skupno oceno kot Dash se ponašajo še en Persil in še en drug Ariel, pa tudi prašek Formil Aktiv. Ga poznate? V taki zeleni škatli je (kot večina drugih praškov :-)). Gre za Lidlov pralni prašek, ki je na "slepem" testu dosegel skupno oceno 3,6, več kot Dixan, Bonux, Rex, Dash, Omo, Luna,... in bistveno višje ocene kot pralni praški drugih trgovcev (Šparov pralni prašek, Mercatorjev, Tušev in Leclerckov - slednji imajo zelo povprečne rezultate).

Lidlov prašek Formil Aktiv ima zelo dobro oceno na ravni drugih "velikih" zelo oglaševanih pralnih praškov. Oglasi pa stanejo, veste, plačamo jih pa mi z nakupom praška, ki ima v svoji ceni vštete tudi stroške oglaševanja. Zato so, kar že veste, precej dragi. Eno pranje z Lidlovim Formilom stane 3x manj, 11 centov. Pogrešam Hoferjev prašek, ampak tokrat v testu ni bil zajet. :-) Podobno je s tekočimi praški. Formil Aktiv v zeleno-beli plastenki je takoj za Persilom in Arielom z 2x nižjo ceno.

Še beseda o pršilih za odstranjevanje madežev. So bistveno manj učinkovita kot praškasta sredstva, a med pršili je Lidlovo na prvem mestu s sicer povprečno oceno, ampak se je odrezalo bistveno bolje kot Vanish Oxi Action sprej. Testirali so 4 pršila. Med praški za odstranjevanje madežev vodi Sil 1 (ne poznam), na drugem mestu je odstranjevalec trgovca DM, tako pretirano oglaševani Vanish je šele na 3. mestu, testirali pa so samo 4 praškaste zadevice.

To je le en konkreten "praškast" primer, je pa testov za razno razne izdelke malo morje in če boste želeli, lahko objavim, ko mi kak zanimiv test, namenjen širšemu krogu, spet pride pod roke.

P. S. To pa tudi že veste bralci mojega bloga, da znane blagovne znamke in izdelke, ki jih Hofer in Lidl nimata, kupujemo v Šparu. Če začnemo pri črki A: alkoholni kis. :-)

P. P. S. Žigova starša sta v Hoferju kupila "No name" pralno-sušilni stroj. Preden sta šla v to, je Žiga ugotovil, da gre za mašino znamke Indesit, ki ni čisto "No name". Je bila pa Hoferjeva mašina 150 € cenejša kot Indesitova (ista mašina, druga BZ) in prav krasno pere in suši.