Matjažev blog

Pred dnevi sem pisal o intervjuju, ki ga je z našo družino pripravila novinarka za lokalni časopis. No, ta je v minulih dneh izšel in v bistvu se je vse skupaj kar dobro končalo. Novinarka je iz tistega, kar je videla in izvedela ob obisku, napisala korekten, lep in tekoče berljiv članek. Jah, gre pač za drugačen način priprave intervjuja. Napisati intervju za časopis ali pripraviti radijski intervju sta kot kaže popolnoma različni stvari. Različno se ju je treba lotiti in tudi končni izdelek ima vsak svoje posebnosti. Odlično je svoje delo opravila tudi fotografijnja. No, presenetilo nas je, da smo že na naslovnici. Všeč nam je tudi fotografija ob članku. Dobro oko bo opazilo razliko :-)

Full story »

Ko potrebujem sprostitev, se zatečem k zemljevidom. Mogoče za koga čudno, a mene taka 'potovanja' sproščajo. S ptičje perspektive se vse vidi urejeno, lepo, brez težav in skrbi, čisto, veličastno ... Včasih sem v roke vzel atlas Slovenije ali sveta in potoval po mestih, pokrajinah, državah in kontinentih. Dandanes je stvar lažja: Google maps pokažejo vse, no skoraj vse. Nocoj sem obujal spomine na nedavne dni na morju. Pogledal sem, kje vse smo bili, kako ti kraji izgledajo s ptičje perspektive ... Utrinek tega potovanja pripenjam.

Danes smo razvajali mamico: za zajtrk smo ji prinesli sveže žemljice, ni ji bilo treba kuhati kosila in večerje, vse smo pospravili  v stroje (pomivalnega, pralnega in sušilnega) in iz njih ... Je kar šlo, z več rokami se delo hitreje opravi. Bili smo skupaj in imeli smo se lepo. Povedali smo ji, da ji imamo radi in da brez nje preporosto ne moremo.

V teh dneh, ko smo z družino zelo veliko skupaj, premišljujem, kako čas beži in kako hitro otroci rastejo. Malo me je zaneslo naprej, v čas, ko bodo odrasli in bodo šli od doma. Saj vem, da je še daleč in Bog daj, da bi do tega prišlo, da bi doživeli zdravi. Premišljeval sem, kako bo takrat ... In ob tem sem pomislil, kako mi je bilo, ko sta radijsko družino v pol leta zapustila sodelavca. Razloga: novi izzivi in možnost stalne zaposlitve. Kakor sem se z obema veselil nove življenjske etape, mi je bilo obakrat tudi hudo. Ker smo majhen kolektiv, se drug na drugega nekako navežemo, včasih se spletejo prijateljske vezi. Ko nekdo odide, nastane praznina. Težko mi je bilo, da nista dobila možnosti, da bi ostala. A mogoče je za kaj dobro tako. Bog je Bog presenečenj, ne smemo si dovoliti, da bi omejevalni Njegovo čudoviti delovanje.

Jeseni sem blogu nadel zimsko obleko, no pa od zime ni bilo nič oz. bolj malo. Zdaj je čas, da se zima poslovi in pride kaj bolj barvitega.