Ponavadi sem jaz v vlogi tistega, ki ljudi sprašuje in snema intervjuje. Tokrat pa sem bil v nasprotni vlogi. Dva dneva nazaj se je najavila novinarka, ki bo za lokalni časopis predstavila našo družino. Z ženo nisva pomišljala, ali bi pristala ali ne, čeprav sva se potem dva dneva spraševala, kako bo. V naprej namreč nisva dobila nobenih vprašanj. Premišljeval sem, kako se počutijo moji intervjuvanci, kadar naredim podobno. No, intervju je zdaj za nami, pred tem še intenzivno fotografiranje. Zanimiva izkušnja, še posebej zanimivo pa bo prebrati, kaj bo novinarka sestavila. Med obiskom si je namreč zabeležila le nekaj podatkov: imena in starost otrok, kje delava in kaj ... Malo je pobrskala po dnevnikih, ki jih za hčere piše žena ... Vprašala je, če sva načrtovala toliko otrok in ali bova imela še kakšnega ... Tako enostavno, midva pa v takem strahu.