V teh dneh, ko smo z družino zelo veliko skupaj, premišljujem, kako čas beži in kako hitro otroci rastejo. Malo me je zaneslo naprej, v čas, ko bodo odrasli in bodo šli od doma. Saj vem, da je še daleč in Bog daj, da bi do tega prišlo, da bi doživeli zdravi. Premišljeval sem, kako bo takrat ... In ob tem sem pomislil, kako mi je bilo, ko sta radijsko družino v pol leta zapustila sodelavca. Razloga: novi izzivi in možnost stalne zaposlitve. Kakor sem se z obema veselil nove življenjske etape, mi je bilo obakrat tudi hudo. Ker smo majhen kolektiv, se drug na drugega nekako navežemo, včasih se spletejo prijateljske vezi. Ko nekdo odide, nastane praznina. Težko mi je bilo, da nista dobila možnosti, da bi ostala. A mogoče je za kaj dobro tako. Bog je Bog presenečenj, ne smemo si dovoliti, da bi omejevalni Njegovo čudoviti delovanje.