V teh dneh pogosto mislim na Mel in Michaela. Poskušam se postavit v njuno kožo. Razmišljam, kako bi se počutil sam. Ne, ne opravljam takega dela, niti malo podobnega. Ampak vsak radijec opravlja svoje delo z nekim ciljem, namenom, poslanstvom. Je bil moj namen vedno iskren in čist? Sem kdaj žalil, izražal antipatijo do koga, nisem potolažil, ampak tlačil, koga zatrl?
Mel in Michael sta radijska voditelja iz Avstralije, o katerih v teh dneh govori ves svet. Njuna potegavščina - klic v bolnišnico, kjer je bila vojvodinja Catherine - se je končala tragično. Predstavila sta se kot kraljica in princ. Medicinska sestra Jacintha, ki sta jo priklicala in jima je povedala o vojvodičinem zdravstvenem stanju, si je tri dni po tem namreč vzela življenje. Bila je poročena in mati dveh otrok. Radijska voditelja sta osupla nad takim koncem, vse skupaj naj bi bila le šala.
Sprašujem se, ali je lahko taka potegavščina povod za tako dejanje? Kaj se je sicer dogajalo v življenju te medicinske sestre? Kaj je pred tem in po tem dogodku doživljala v službi? Bo to razkrilo Jacinthino poslovilno pismo? Mel in Michael si namreč očitata, z njima gotovo ekipa in vsa radijska postaja. Mogoče je v ozadju povsem ali predvsem kaj drugega.
Vsi, ki se ukvarjajo s potegvščinami in jih poslušaj(m)o, pa bi se morali vprašati, kje je meja? Opažam, da se te vse bolj premikajo in podirajo, a prav v krizi sedanjega časa bi morali spoznati in razumeti, da so meje še kako pomembne.
Kategorija: "Osebno"
Na Miklavžev dan, ko po vsem svetu otroci in mladi po srcu, govorijo o dobroti in jo okušajo, smo sadove dobrote spoznali tudi na Oddelku za invalidno mladino bolnišnice Šempeter pri Gorici. Ta dan je bila namenu predana in blagoslovljena soba za umirjanje. Sredstva smo zbirali na letošnji 10. Pustni Sobotni iskrici. Dogodek me je zelo nagovoril. Prvič sem bil v tej ustanovi. Najprej sem bil presenečen nad prostori - montažnimi paviljoni, kjer so ti otroci. Nekateri tam preživijo skoraj vse življenje, zgodbe so pretresljive ... Presenečen sem bil zato, ker le nekaj kilometrov stran stojijo mogočne igralnice in trgovski centri. Kot sem slišal, so želeli tudi v Stari Gori postaviti igralnico, a jim ni uspelo. Hvala Bogu in lokalnemu prebivalstvu, ki se je uprlo. Lokacija je za zdravstveno ustanovo zelo primerna (blaga klima, nikoli ne piha burja), a ti otroci si zaslužijo boljše stavbe.
Izgledajo kot dvakrat pozabljeni, kot da jih nihče ne sliši. Tako lepo je dejala generalna tajnica Škofijske Karitas Koper Jožica Ličen, da ti otroci ne bodo nikoli demonstrirali, pisali peticij, ti otroci samo molčijo in zato smo in moramo biti mi njihov glas. Predstojnik šempetrske bolnišnice dr. Žiberna pa je lepo dejal, da brez solidarnosti ljudje ne bomo preživeli nobene krize, v tem primeru pa je bil solidarnostni odziv nad pričakovanji. Kot sem opazoval otroke in osebje, ki zelo s srčnostjo skrbi zanje, sem nenadoma imel manj osebnih (materalnih in gmotnih) želja in eno samo veliko zahvalo, da so najini otroci zdravi in da smo skupaj!
Po e-pošti včasih pridejo tudi kakšna opozorila in svarila.
Te dni na raznih parkirnih prostorih in bencinskih servisih brezplačno delijo obeske za avtomobilske ključe ali druge manjše dodatke za vozilo.Ne jemljite teh stvari! V njih je vgrajen manjši čip, s katerim kriminalci sledijo vašemu gibanju do hiše in na tak način ugotovijo, kdaj ste doma. Ko ste odsotni pa vam vlomijo. To naj bi bili romunski kriminalci, ki so iznašli nov način vlamljanja. Obvestite svoje prijatelje.
Zgornje se zdi malo čudno, a sledi nekaj resničnega:
Danes zjutraj sva se z ... sprehajala po centru Kranja, ko sva zagledala dve ženski (videz Romunk sicer urejenih u nulo), ki sta krožili okoli bankomata z nekimi listi za podpise. Ker sem poklicno deformiran, sem odšel 10 m naprej in ju opazoval. Pristopili sta do ženske v poznih petdesetih, ki je ravno opravila dvig gotovine. Ena izmed Romunk je prekrila oškodovankino denarnico z podpisi, druga pa ji je dobesedno pod nos postavila drug list z podpisi, na katerega se je gospa vsa šokirana tudi podpisala. In pazi zdaj: prva Romunka, ki je prekrila denarnico, je iz denarnice vzela denar (gospa v tem času še ni uspela pospraviti svoje denarnice in jo je imela ves čas odprto - tako hitro sta pristopili do nje)! In jaz to gledam! Vse skupaj je trajalo 5 sekund! Ne pretiravam! Tako kot sta pristopile tako sta tudi odšle! Oškodovanka pa je začela gledat v svojo denarnico, v svoje žepe, po tleh okoli sebe, nazaj je šla do bankomata... Takrat sem pristopil do oškodovanke, ji povedal kaj sem videl in jo zaprosil naj gre z menoj. Sreča, da sem še videl da sta Romunki zavili v stransko ulico, tako da sva bila z oškodovanko ves čas za njima. V tem času sem poklical 113, se predstavil, povedal kaj je bilo in da skupaj z oškodovanko slediva taticam. Linija je bila ves čas vzpostavljena z Policijo in sem lahko poslušal kako je operater pošiljal patrulje na kraj. Po kratkem lovu sva z oškodovanko ustavili Romunki, ki sta takoj v oškodovanko vrgli denar ter se odpravili ponovno nazaj proti mestu. Stopil sem za njima in ju ustavil. Pričeli sta takoj vpiti name in delati sceno. V tistem pa sta prispeli dve patrulji kranjskih policistov, ki so prevzeli celotno zadevo. Preverite tukaj.
In tretja stvar Pred dnevi se je podobno zgodilo v naši bližini (ne v našem kraju). Neznanec je ustavil fanta, ki sta se vračala iz šole, jima ponujal prevoz do doma in še tri čokolade za darilo ... Hvala Bogu, mu nista nasedla.
V nedeljo so na televiziji ponovili Klic dobrote. Znova so ljudje lahko darovali in tako se je do danes zbralo že več kot 250.000 evrov za družine v stiski. To je skoraj 82.000 več kot ob koncu koncerta. Ja, konec je bil res malo čuden. Tako ste mi sporočili mnogi. Res je bilo čudno, da so prenos prekinili sredi klasične pesmi, brez da bi se z Mojco poslovila. Pa ne samo to: gledalci, poslušalci in tudi obiskovalci v dvorani Golovec v Celju so bili prikrajšani za 'češnjo na sladici' ... Za piko na i so bili predvideni naši radijci s pesmijo Sonce sreče, ki je oz. bi bila vrhunec vseh predhodnih pesmi in najinih napovedi. Kljub temu, da sva od polovice naprej krajšala vse najine napovedi (kar je bil velik stres) in je bil pogovor z nadškofom Turnškom namest šest dolg samo tri minute, se je izteklo, kot se je. Škoda, saj ima pesem izjemno sporočilo, nekateri moji sodelavci pa so se zaman pripeljali v Celje, potem ko so morali že dan prej priti na vajo. In škoda mi je vsega napora, ki ga je vložil Tadej Sadar v celoten projekt. Stvar je obvisela v zraku ... A Tadej pri vsem tem ni nič kriv in odgovoren. Zadeve so se zgodile mimo njega.
Izjemnega dogodka kar ne moreš kar pozabiti. Tako kot dolgo nisem pozabil prvega povezovanja Klica dobrote pred devetimi leti. Takrat je bil na isti dan tudi rojstni dan blaženega Antona Martina in tudi takratna sovoditeljica Nataša Ličen je imela rojstni dan. Želel sem jo presenetiti ob koncu koncerta, a mi asistentka režije ni dovolila tega storiti med neposrednim prenosom. Šopek sem ji zato izročil po koncertu. Zanimivo pa je, da ga izdelal Alen Salihovič, ki je urejal oder in je bil v tistih časih sodelavec koprskega studia našega radia ... Zlati časi, kam hitite ...
