V nedeljo so na televiziji ponovili Klic dobrote. Znova so ljudje lahko darovali in tako se je do danes zbralo že več kot 250.000 evrov za družine v stiski. To je skoraj 82.000 več kot ob koncu koncerta. Ja, konec je bil res malo čuden. Tako ste mi sporočili mnogi. Res je bilo čudno, da so prenos prekinili sredi klasične pesmi, brez da bi se z Mojco poslovila. Pa ne samo to: gledalci, poslušalci in tudi obiskovalci v dvorani Golovec v Celju so bili prikrajšani za 'češnjo na sladici' ... Za piko na i so bili predvideni naši radijci s pesmijo Sonce sreče, ki je oz. bi bila vrhunec vseh predhodnih pesmi in najinih napovedi. Kljub temu, da sva od polovice naprej krajšala vse najine napovedi (kar je bil velik stres) in je bil pogovor z nadškofom Turnškom namest šest dolg samo tri minute, se je izteklo, kot se je. Škoda, saj ima pesem izjemno sporočilo, nekateri moji sodelavci pa so se zaman pripeljali v Celje, potem ko so morali že dan prej priti na vajo. In škoda mi je vsega napora, ki ga je vložil Tadej Sadar v celoten projekt. Stvar je obvisela v zraku ... A Tadej pri vsem tem ni nič kriv in odgovoren. Zadeve so se zgodile mimo njega.