Na Miklavžev dan, ko po vsem svetu otroci in mladi po srcu, govorijo o dobroti in jo okušajo, smo sadove dobrote spoznali tudi na Oddelku za invalidno mladino bolnišnice Šempeter pri Gorici. Ta dan je bila namenu predana in blagoslovljena soba za umirjanje. Sredstva smo zbirali na letošnji 10. Pustni Sobotni iskrici. Dogodek me je zelo nagovoril. Prvič sem bil v tej ustanovi. Najprej sem bil presenečen nad prostori - montažnimi paviljoni, kjer so ti otroci. Nekateri tam preživijo skoraj vse življenje, zgodbe so pretresljive ... Presenečen sem bil zato, ker le nekaj kilometrov stran stojijo mogočne igralnice in trgovski centri. Kot sem slišal, so želeli tudi v Stari Gori postaviti igralnico, a jim ni uspelo. Hvala Bogu in lokalnemu prebivalstvu, ki se je uprlo. Lokacija je za zdravstveno ustanovo zelo primerna (blaga klima, nikoli ne piha burja), a ti otroci si zaslužijo boljše stavbe.

Izgledajo kot dvakrat pozabljeni, kot da jih nihče ne sliši. Tako lepo je dejala generalna tajnica Škofijske Karitas Koper Jožica Ličen, da ti otroci ne bodo nikoli demonstrirali, pisali peticij, ti otroci samo molčijo in zato smo in moramo biti mi njihov glas. Predstojnik šempetrske bolnišnice dr. Žiberna pa je lepo dejal, da brez solidarnosti ljudje ne bomo preživeli nobene krize, v tem primeru pa je bil solidarnostni odziv nad pričakovanji. Kot sem opazoval otroke in osebje, ki zelo s srčnostjo skrbi zanje, sem nenadoma imel manj osebnih (materalnih in gmotnih) želja in eno samo veliko zahvalo, da so najini otroci zdravi in da smo skupaj!