Matjažev blog

Delo na radiu je zelo pestro, vsak dela več opravil. Voditelji smo najprej bralci besedil, nato tudi moderatorji programa in pogovorov, včasih kanček novinarji, ko kličemo za izjave in pripravljamo prispevke, potem smo tudi glasbeni opremljevalci in montažerji prispevkov in oddaj, pripravljanje in objavljanje člankov za spletno stran je seveda že naslednja zgodba. Kaj mi je najbolj všeč? Težka odločitev, a mogoče mi je najljubše še vedno tisto, ker me je pred slabimi 15-imi leti prineslo pred mikrofon: branje in napovedovanje. Tako sem bil vesel, ko mi je urednik prinesel snop papirjev z besedili duhovne misli za avgustovske dni. Letos namreč beremo besedila iz arhiva revije Beseda med nami. Kar naslednji dan sem se lotil dela: predbranje, označevanje naglasov, poudarkov in premorov ... in nato tudi posnel besedila 23-ih rubrik: od 6. avgusta do 1. septembra. Besedila so zelo nagovarjajoča in sporočilna. V enem recimo avtor spregovori o strahu. Jezus se strahu, ki je v nas, zaveda, ga ne zanika, ampak ponudi zdravilo - pogum. Želi, da čustva, ki nas v strahu preplavijo, sprejmemo in obvladamo preden nas uničijo. Nikoli nas namreč ne pozabi, vse zmoremo v Njem, ki nam daje moč ... Komaj sem duhovne misli prebral in posnel, sem že dobil drugo nalogo: branje Radijskega romana. Sedanji se bo naslednjo nedeljo iztekel in novo delo je Brez očeta. No, tega pa ne bom tako hitro prebral ... A po prvih prebranih straneh lahko rečem, da je zelo zanimivo :-)

Nekako tak občutek sem dobil po današnjem 'klicarjenju' na občino Radlje ob Dravi. Želel sem dobiti izjavo župana, saj je tudi v tej občini pustošilo nedeljsko neurje. Kraj oz. občino imamo tudi dobro pokrito z našim signalom in ljudje radi slišijo tudi novice s svojega kraja. Torej, na občino sem prvič klical malo po 10. uri. Potem sem dooooolgo čakal, a ker ni bilo povratnega klica, šel v akcijo po 13.30. Zadnja poskusa sta bila kmalu po 14.00. Kakšni so bili občinski odgovori:

To ni bil edini in osamljen primer in ne želim s tem kakor koli očrniti radeljskega župana. Želim le pokazati, kakšno je naše delo in želim, da bi dobili občutek, kako je z iskanjem informacij in resnice ter koliko truda vložimo, ko pripravljamo oddaje in prispevke. Tako smo torej danes poročali v informativni oddaji:

Severovzhodni del Slovenije je včeraj popoldne zajelo neurje z naliv in sunki vetra. Toča in veter sta poškodovala več stanovanjskih hiš, meteorna voda je zalila kletne prostore, zemeljski plaz pa je zasul cesto Vuhred - Ribnica na Pohorju. Prispevek Matjaža Merljaka.

Za nami je avanturistično nedeljsko popoldne. Spoznali smo, kako hitro se lahko v gorah vreme spremeni. Dobili smo povabili in pri kosilu sklenili, da se mu odzovemo. Vožnja na Jezersko, potem pa pot pod noge k prijateljem na Jenkovo planino. Takoj po prihodu se je vreme sfižilo. Najprej oblaki, pa grmenje v daljavi, ob prvih kapljah smo jo kar popihali nazaj. A prekmalu. Kmalu je namreč začelo močneje deževati, zagrmelo je in začela je padati toča. Sicer je bila velika le kot droben grah, a čutili smo vsako kroglico. K sreči pošiljka ni bila dolgotrajna in smo srečno prišli do izhodišča. Ko je Karničarjev Davo zagledal našo desetmesečnico v nahrbniku, je pokomentiral: U, imate pa že zgodaj trdo vzgojo :-)

Najprej sva iskala cilj, nato načrtovala in usklajevala datume glede na moj urnik, na urnik varušk in na vreme, nazadnje sva se v četrtek, 26. julija, le odpeljala na samo najino potovanje. Kolesarila sva že dvakrat in ker nama je všeč, sva tudi tokrat v avto naložila kolesi in opremo za dvodnevno bivanje.

Cilj vožnje z avtom je bil Lienz na vzhodnem Tirolskem v Avstriji. Tam sva kolesi dala na vlak (vozovica za osebo s kolesom 13,30 evra) in izstopila v kraju Toblach/Dobbiaco v Italiji. Leži na dobrih 1200 m nad morjem in klima je temu primerna. Tam se začne Dravska kolesarska pot - Drauradweg, ki pelje vse do Maribora.

Ta prva etapa je zelo zložna, najnjo gre v bistvu lahko vsak. Dobrih 50 km se namreč samo spuščaš. Skoraj nobenega poganjanja pedal, nobenih vzponov, samo sedenje in uživanje v čudovitih pogledih. Najbrž je tudi zato tako popularna, saj sva takorekoč sredi tedna srečala zelo veliko kolesarjev. Sploh družin je bilo veliko. Otroci so bodisi vozili sami, bodisi so bili v prikolicah. No, slednje so imeli tudi za prevoz prtljage ali psov.

Ob poti je tudi tovarna napolitank Loacker, kjer je bil postanek obvezen. Urejena so številna počivališča. Zanimivo je bilo tudi tisto pri tovarni Wella, kjer so postavili tudi križ in dodali napis Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14, 6) in besede sv. Janeza Boska: Tudi delo je molitev.

Po dobrih treh urah vožnje sva prišla na izhodišče, v Lienz, kjer sva poiskala prenočišče in si mesto seveda tudi malo ogledala. A preveč ne, ker kljub temu, da sva med kolesarjenjem samo sedela in zelo malo poganjala, je postelja kar klicala ...

Se nadaljuje ...

Erotične fotografije in seksualno sugestivne vsebine so prisotne vsepovsod. Vse to vpliva na razvoj otrok in mladih ljudi ter tudi na seksualno vedenje v naši družbi. Seksualizacija mladih deklet je pojav, ki vzpodbuja punce, da se vedejo in oblačijo kot odrasle ženske. Oseba se ceni na podlagi fizične privlačnosti in postane le objekt. Zaslepljenost s fizično popolnostjo, ki nam jo predstavljajo v medijih, vpliva tudi na psihološko stanje mladih deklet, zato jih ima veliko težave z nizko stopnjo samozavesti, depresijo ... Vloga staršev je komplicirana, ker s prepovedovanjem lahko povzročijo prav nasproten efekt, hkrati pa morajo spremljati svojega otroka ter pokazati razumevanje. To je nekaj stavkov iz poročila, ki so ga po konferenci Pustimo otrokom, da so otroci poslali iz Evropskega parlamenta. Ker se mi zdi tema pereča in imam štiri hčere, sem o tem danes spraševal poslušalce v Klepetalnici:
Če povzamem mnenja, so pomembni zgled, vzgoja, zaupanje in to o zadevah govorimo naglas.