Delo na radiu je zelo pestro, vsak dela več opravil. Voditelji smo najprej bralci besedil, nato tudi moderatorji programa in pogovorov, včasih kanček novinarji, ko kličemo za izjave in pripravljamo prispevke, potem smo tudi glasbeni opremljevalci in montažerji prispevkov in oddaj, pripravljanje in objavljanje člankov za spletno stran je seveda že naslednja zgodba. Kaj mi je najbolj všeč? Težka odločitev, a mogoče mi je najljubše še vedno tisto, ker me je pred slabimi 15-imi leti prineslo pred mikrofon: branje in napovedovanje. Tako sem bil vesel, ko mi je urednik prinesel snop papirjev z besedili duhovne misli za avgustovske dni. Letos namreč beremo besedila iz arhiva revije Beseda med nami. Kar naslednji dan sem se lotil dela: predbranje, označevanje naglasov, poudarkov in premorov ... in nato tudi posnel besedila 23-ih rubrik: od 6. avgusta do 1. septembra. Besedila so zelo nagovarjajoča in sporočilna. V enem recimo avtor spregovori o strahu. Jezus se strahu, ki je v nas, zaveda, ga ne zanika, ampak ponudi zdravilo - pogum. Želi, da čustva, ki nas v strahu preplavijo, sprejmemo in obvladamo preden nas uničijo. Nikoli nas namreč ne pozabi, vse zmoremo v Njem, ki nam daje moč ... Komaj sem duhovne misli prebral in posnel, sem že dobil drugo nalogo: branje Radijskega romana. Sedanji se bo naslednjo nedeljo iztekel in novo delo je Brez očeta. No, tega pa ne bom tako hitro prebral ... A po prvih prebranih straneh lahko rečem, da je zelo zanimivo :-)