Najprej sva iskala cilj, nato načrtovala in usklajevala datume glede na moj urnik, na urnik varušk in na vreme, nazadnje sva se v četrtek, 26. julija, le odpeljala na samo najino potovanje. Kolesarila sva že dvakrat in ker nama je všeč, sva tudi tokrat v avto naložila kolesi in opremo za dvodnevno bivanje.

Cilj vožnje z avtom je bil Lienz na vzhodnem Tirolskem v Avstriji. Tam sva kolesi dala na vlak (vozovica za osebo s kolesom 13,30 evra) in izstopila v kraju Toblach/Dobbiaco v Italiji. Leži na dobrih 1200 m nad morjem in klima je temu primerna. Tam se začne Dravska kolesarska pot - Drauradweg, ki pelje vse do Maribora.

Ta prva etapa je zelo zložna, najnjo gre v bistvu lahko vsak. Dobrih 50 km se namreč samo spuščaš. Skoraj nobenega poganjanja pedal, nobenih vzponov, samo sedenje in uživanje v čudovitih pogledih. Najbrž je tudi zato tako popularna, saj sva takorekoč sredi tedna srečala zelo veliko kolesarjev. Sploh družin je bilo veliko. Otroci so bodisi vozili sami, bodisi so bili v prikolicah. No, slednje so imeli tudi za prevoz prtljage ali psov.

Ob poti je tudi tovarna napolitank Loacker, kjer je bil postanek obvezen. Urejena so številna počivališča. Zanimivo je bilo tudi tisto pri tovarni Wella, kjer so postavili tudi križ in dodali napis Jaz sem pot, resnica in življenje (Jn 14, 6) in besede sv. Janeza Boska: Tudi delo je molitev.

Po dobrih treh urah vožnje sva prišla na izhodišče, v Lienz, kjer sva poiskala prenočišče in si mesto seveda tudi malo ogledala. A preveč ne, ker kljub temu, da sva med kolesarjenjem samo sedela in zelo malo poganjala, je postelja kar klicala ...

Se nadaljuje ...