Matjažev blog

Že spet pišem o njih in naši kulturi. Kako ne bi, če mi je pot v službo (spet) vzela eno uro. To da delajo na naših cestah: navadnih, lokalnih, regionalni, hitrih in avtocestah ni nič novega in sprejemam, kot del življenja in procesa za ohranjanje normalne vožnje. Težje pa razumem nerazumno obnašanje voznikov.

Danes smo stali dvakrat. Prvič pri izvozu pri Brniku in se po polžje premikali proti Torovemu. Tam namreč popravljajo cestišče. Kar debelih dvajset minut smo se vozili do začetka del in tam sta se dve koloni zadrgnili v eno. A glej ga, glej. Kot bi vozniki ne videli, da je bil odprt še en pas. Se pravi, do zapore sta normalno vozna vozni in prehitevalni pas, nato pa je s talnimi označbami vožnja nakazana po voznem in odstavnem pasu. A tega nihče ni upošteval (po 'odstavnem' sem se vozil povsem sam). Kolona pa dolga dva kilometra in pol.

Drugo gradbišče na isti avtocesti je med Vodicami in Povodjem. V obe smeri po dva (sicer nekoliko ožja) pasova. Vse teče gladko. A za nekatere prepočasi, ker so mi pri 85 km/h vztrajno vozili za zadkom avtomobila. Tretji zastoj pa je bil pred predorom Šentvid. K sreči uporabljam izvoz Brod in ta je v zadnjem času vse bolj čakališče kot izvoz. O kakšnem montažnem krožišču ni ne duha ne sluha. Pa baje pomaga in bi se tu dalo narediti.

Sicer pa o kulturi še to. Pred gradbišči so znaki za omejitve hitrosti: 100, 80, 60, 40. Zelo, zelo redki jih upoštevajo. Do zadnjega vozijo, kar se največ da in potem živčni čakajo ob zgostitvi. Pa bi jim že malo fizike pomagalo razumeti, zakaj so take omejitve dobre in koristne. Boljši je namreč (pa čeprav zelo) počasi se premikajoči promet, kot ustavljen promet.

V današnjem jutranjem programu sem s sestro Francko Žižek govoril o odnosu do stvarstva. Včeraj je bil god svetega Frančiška Asiškega, ki je zavetnik stvarstva, sestra Francka pa mi je zaradi svoje skrbi za naravo v spominu ostala bo letošnjem radijskem misijonu. Z veseljem se je odzvala povabilu in se pripravila na mojih pet zastavljenih vprašanj. Pred snemanjem sva jih še malo olepšala (njene odgovore - povedala je, kakšen odnos naj imamo do stvarstva, kako je stvarstvo človeku prijatelj in kako Božja dobrota sije skozi stvarstvo), v nadaljevanju pa sva še malo pokramljala. Zanimivo je opisala, kako skrbi za njeni nemški ovčarki, kako sta ji v pomoč pri vzpostavljanju stika z učenci pri verouku, kako trpi, ko vidi živali trpeti in da ima izkoriščanje živali negativne posledice ... Povedala je tudi, kako blaženi Anton Martin Slomšek in sveti Frančišek Asiški gledata na stvarstvo.

Kako se je porodila ljubezen do živali:

Kako se nam narava maščuje:

Kako ji živali pomagajo ustvariti stik z otroki:

Čudež življenja:

Blaženi Slomšek in stvarstvo:

Sveti Frančišek in stvarstvo:

Ne, nisem odšel na zimsko oz. jesensko spanje, čeprav bi morda po naslovu prejšnjega zapisa in nekajdnevni odsotnosti to lahko sklepali. Spanje je za mano, z njim sem upam odgnal tudi neke viruse, ki so se pojavili in boleče sklepe in glavobol in ... Ob vsem tem pa je bilo treba hočeš nočeš pripraviti tudi oddajo Slovencem po svetu in domovini. Tokrat je bila spet redna s tedenskim pregledom domačih dogodkov (za štirinajst dni) in novicami iz slovenskih skupnosti po svetu. V ponedeljek je bolj slabo kazalo, zato sem bil toliko bolj vesel, da se je v studiu oglasil Tone Ovsenik, dopisnik iz Clevelanda, ki je bil na obisku pri sorodnikih. V naslednjih dneh sta mi intervju potrdila še David Taljat iz Švice in Drago Gačnik iz Hamiltona. V četrtek se je v studiu pred odprtjem razstave oglasil še slikar iz Argentine, Andrej Makek. Nazadnje je bilo gradiva preveč in so novice iz Anglije ostale za naslednjič. Velja prisluhniti, še posebej pogovoru z župnikom Dragom Gačnikom. Z župljani se je udeležil Baragovih dni v Marquettu. Dobra novica, ki so jo prinesli s seboj je, da so v Rimu zamenjali postulatorja za beatifikacijski postopek in so se zadeve v dveh mesecih premaknili toliko, kot prej v treh letih. Pa tudi sicer bo ta oddaja nekaj posebnega. Več o tem v naslednjih dneh.

Različni ljudje potrebujejo različno količino spanja in če spijo premalo ali preveč, niso najboljše volje. Sam sem med tiste bolj spanja potrebne. Sicer vstanem tudi po treh ali štirih urah spanja in sem prav kmalu povsem dobro razpoložen, so pa dnevi, ko pomanjkanje spanja zelo jasno pokažem navzven. Zadnjih deset dni je bilo kar se spanja tiče zelo 'tragičnih'. Iz dneva v dan so bila odmerjena le krajša obdobja: odhajanje spat pozno (med enajsto in polnočjo) in vstajanje zgodaj (med četrto in polšesto uro). Priznam, da me je izmučilo. Danes je bil prvi dan, ko sem si lahko privoščil, da zvečer nisem nastavil budilke. K sreči sem šel lahko spat že ob enajstih, zbudil pa sem se šele ob pol osmih. Ne morete si misliti, kako dobre volje sem se zbudil. Sicer s tem ni poravnano vse pomanjkanje spanja za nazaj, ampak pogled v urnik mi razodeva, da vsaj nekaj dni ne bo treba nastaviti ure - ker do pol osmih se avtomatično zbudim brez ure. Komaj čakam. Sicer pa še posebej veselim 24. oktobra, ko nam bo zaradi prehoda s poletnega na zimski čas samodejno podarjena ura spanja.

V letu duhovništva smo povabljeni, da znova odkrivamo izjemen dar, ki ga je človeštvu dal Gospod v duhovniški službi. Ne le, da smo povabljeni k molitvi za nove duhovne poklice, pomisliti moramo tudi na duhovnike, ki že delujejo med nami in se zanje zahvaliti. Med jubilanti je letos tudi frančiškan, p. Polikarp Brolih. Slavi 60-letnico mašništva in 70-letnico redovnega življenja. Praznovanje je včeraj potekalo v domači župniji Preddvor, kjer se je rodil na Miklavžev večer leta 1923. Večne zaobljube je izrekel 8. januarja 1948, 18. decembra 1949 pa ga je škof Vovk posvetil v duhovnika. P. Polikarp Brolih je deloval kot kaplan za Bežigradom, spovednik na Sveti Gori, nato je pol stoletja deloval pri Marijinem Oznanjenju v Ljubljani, zadnja tri leta pa je pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Ukvarjal se je z vzgojo bogoslovcev, bil župnik, gvardijan in provincial, od leta 1978 pa je tudi duhovni spremljevalec klaris na Slovenskem, ljudstvo pa ga gotovo najbolj pozna iz spovednice, kjer je zakrament božjega usmiljenja podelil že preštevilnim. S slavljencem je praznovala vsa župnija, župan pa mu je podelil častni grb občine. P. Polikarp je v zahvali poudaril, da vse sprejema v božjo slavo, tudi križe in težave. V vsem, kar ga je doletelo, je čutil božjo roko.

Prisluhnite prispevku, ki je bil na Radiu Ognjišče v ponedeljek, 21. septembra 2009 ob 8.22:

Prisluhnite prvemu delu pridige prof. dr. Antona Štruklja.

Prisluhnite drugemu delu pridige prof. dr. Antona Štruklja.

Prisluhnite tretjemu delu pridige prof. dr. Antona Štruklja.

Prisluhnite zahvali p. Polikarpa.

Prisluhnite župnijski zahvali.

Prisluhnite čestitki sorodnikov.

Prisluhnite čestitki župana Mirana Zadnikarja.

Pri slovesnosti je pel župnijski pevski zbor sveti Peter pod vodstvom zborovodkinje Marijane Rehberger, na orgle je igrala Damjana Markun. Pri Frančiškovi molitvi je na kitaro igral Miha Markun.

Prisluhnite pesmi Biseromašnik bod pozdravljen.

Prisluhnite pesmi Frančiškova molitev.

Prisluhnite pesmi Ti si Peter, Skala.

Prisluhnite pesmi Pojte zvonovi.

Prisluhnite aleluji.

Prisluhnite psalmu.

Prisluhnite pesmi Pojte slavo.