Različni ljudje potrebujejo različno količino spanja in če spijo premalo ali preveč, niso najboljše volje. Sam sem med tiste bolj spanja potrebne. Sicer vstanem tudi po treh ali štirih urah spanja in sem prav kmalu povsem dobro razpoložen, so pa dnevi, ko pomanjkanje spanja zelo jasno pokažem navzven. Zadnjih deset dni je bilo kar se spanja tiče zelo 'tragičnih'. Iz dneva v dan so bila odmerjena le krajša obdobja: odhajanje spat pozno (med enajsto in polnočjo) in vstajanje zgodaj (med četrto in polšesto uro). Priznam, da me je izmučilo. Danes je bil prvi dan, ko sem si lahko privoščil, da zvečer nisem nastavil budilke. K sreči sem šel lahko spat že ob enajstih, zbudil pa sem se šele ob pol osmih. Ne morete si misliti, kako dobre volje sem se zbudil. Sicer s tem ni poravnano vse pomanjkanje spanja za nazaj, ampak pogled v urnik mi razodeva, da vsaj nekaj dni ne bo treba nastaviti ure - ker do pol osmih se avtomatično zbudim brez ure. Komaj čakam. Sicer pa še posebej veselim 24. oktobra, ko nam bo zaradi prehoda s poletnega na zimski čas samodejno podarjena ura spanja.