Vse več avtomatov srečujemo v vsakdanjem življenju: bankomat, kavomat, avtomat za bonbone, za cigarete, za prodajo vozovnic, za plačilo parkirnine, tudi avtomatske bencinske črpalke že imamo, v zadnjem času tudi svečomat, mlekomat, avtomatsko blagajno. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ob geslu avtomat beremo: "tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja". Velikokrat nam res olajšajo življenje: denar lahko dvignemo tudi tam, kjer ni bančne poslovalnice in ko je ta zaprta; steklenico mleka gremo lahko iskat ponoči; vozovnico kupimo brez čakanja na vrsto; sam grem zelo rad na samodejno blagajno, ker ni vrste in hitro nakupim nekaj malenkosti ... Nedvomno obstajajo dobre strani avtomatov. Prijela se je tudi beseda avtomat. Po slovensko bi nemara lahko rekli samodejnik (samodejen je že v SSKJ, samodejnik ne). Na eni strani torej dobre strani avtomatov, omogočili naj nam bi več časa drug za drugega, a nas lahko tudi preveč oddaljujejo. Pazimo, da iz nas ne naredijo avtomatov. V SSKJ beremo, da je avtomat tudi "kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti".
V ponedeljkovem radijskem programu smo obeležili 45-letnico Revije Ognjišče. S tehnikom Izidorjem Ščekom sva obiskala uredništvo v Kopru in se pogovarjala z ustvarjalci mesečnika in istoimenske založbe. Pogovore je Izidor zabeležil tudi na video kamero. Spoznala sva, da Ognjišče ni samo mesečnik, ki ima že vrsto leto največjo branost med mesečniki, ampak še veliko več. Med ljudmi ni prisoten samo enkrat na mesec, ampak vsak dan s številnimi izdajami knjig, CD in DVD plošč ter drugega - za otroke, mlade, starše in starejše. Urednik (prav bi bilo direktor, a ta beseda mi je tako trda) in ustanovitelj Ognjišča, mons. Franc Bole, je dejal: "Upajmo, da bo obletnica prispevala, da bo Ognjišče še raslo. Takrat si nismo predstavljali, da bomo to snemali in imeli na radiu ves dan program in da bomo na internetu lahko videli, kaj iz tega programa," je poudaril. Kot dodaja se je "iz majhnega gorčičnega zrna je razvilo mogočno drevo." Lahko rečem, da je bilo prijetno na obisku v Kopru. Doživela sva prijazen sprejem, sogovorniki so bili prijetni in zanimivi, program pa po pripovedih sodelavcev zanimiv. Vse dobro Ognjišču in upamo, da kaj podobnega naredimo ob Abrahamu. Prisluhnite posnetkom.
Nedelja je dan za Boga in bližnjega. Današnja je bila dobesedno taka. Že kazalo je tako, dejansko se je še uresničilo. Sprva je bilo videti, da bo dež nekoliko oteževal vse načrte. A je pravi čas pojenjal. Zgodba je taka. Zborovodkinja Marjanca se je vrnila v domačo župnijo. Do zdaj je živela v Kranju (niti ne vem koliko let), v blokovskem naselju. To noč bo prvič spala v novem stanovanju v novem stanovanjskem objektu v našem kraju, ki stoji neposredno ob cerkvi. Potrebovala je pomoč pevcev pri selitvi. Z veseljem, a prav tako z veseljem smo ji ušpičili še presenečenje. Ponjo je prišla konjska vprega in na svoji lastni postelji (naloženi na voz) se je pripeljala do novega doma. Pozdravili so jo tudi zvonovi (nekateri farani so pomislili, da je prišel škof v župnijo :-) ). Smeha in veselja je bilo veliko. Dan bo vsem ostal v prijetnem spominu, vezi med nami pa bodo krepkejše.
Spomladi nekateri tarnajo za utrujenostjo. Morda je vzrok zanjo urni zamik in sprememba bioritma. Morda je vse skupaj le izgovor. Jaz se ne spomnim nobenega izgovora, zakaj sem bil nekaj dni blogovsko neaktiven. Izgovora sploh ni, tako sem bi aktiven, da je za blog zmanjkalo časa. Nocoj sem (tudi oz. predvsem) zase naredil inventuro. Da ne bo vse prehitro odšlo v tišino. Če malo seštejem, sem bi na radiu oz. na terenu za radio 12 + 10 + 7 + 14 + 9 ur. Ja, precej. A če pomislim: bilo je prijetno. Bodisi v živem studiu, bodisi pri montiranju, še bolj pa pri živih srečanjih z gosti.
V sredo (7. aprila 2010) sem v Knjigarni Ognjišče v Kranju vodil pogovor z Ivanom Esenkom ob njegovi novi knjigi Vrt, učilnica življenja. Avtorja poznamo po člankih v Družini, Mojem malem svetu, Svetu ptic in drugje. To pa je njegova osma knjiga. Izdala jo je založba Oka, Otroška knjiga (pri kateri je sicer tudi zaposlen). A ni namenjena le otrokom. Vsi, ki živijo z vrtom, jo bodo radi vzeli v roke in prelistali. Avtor poudarja, da je treba naravi pustiti prosto pot in v knjigi med drugim natrosi nasvete, kako na naraven način, brez kemije, pregnati voluharja, kaj če se v vrtu pojavijo rdeči lazarji, kaj narediti, da drevja ne bodo napadle srne in kakšen je pomen živih mej. Videz knjige je zelo prijeten, dejansko prinaša sproščen pogled v vrt, ki ni izgubil strokovnosti.
In kaj je povedal Ivan Esenko za mikrofon?