Nedelja je dan za Boga in bližnjega. Današnja je bila dobesedno taka. Že kazalo je tako, dejansko se je še uresničilo. Sprva je bilo videti, da bo dež nekoliko oteževal vse načrte. A je pravi čas pojenjal. Zgodba je taka. Zborovodkinja Marjanca se je vrnila v domačo župnijo. Do zdaj je živela v Kranju (niti ne vem koliko let), v blokovskem naselju. To noč bo prvič spala v novem stanovanju v novem stanovanjskem objektu v našem kraju, ki stoji neposredno ob cerkvi. Potrebovala je pomoč pevcev pri selitvi. Z veseljem, a prav tako z veseljem smo ji ušpičili še presenečenje. Ponjo je prišla konjska vprega in na svoji lastni postelji (naloženi na voz) se je pripeljala do novega doma. Pozdravili so jo tudi zvonovi (nekateri farani so pomislili, da je prišel škof v župnijo :-) ). Smeha in veselja je bilo veliko. Dan bo vsem ostal v prijetnem spominu, vezi med nami pa bodo krepkejše.