Vse več avtomatov srečujemo v vsakdanjem življenju: bankomat, kavomat, avtomat za bonbone, za cigarete, za prodajo vozovnic, za plačilo parkirnine, tudi avtomatske bencinske črpalke že imamo, v zadnjem času tudi svečomat, mlekomat, avtomatsko blagajno. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ) ob geslu avtomat beremo: "tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja". Velikokrat nam res olajšajo življenje: denar lahko dvignemo tudi tam, kjer ni bančne poslovalnice in ko je ta zaprta; steklenico mleka gremo lahko iskat ponoči; vozovnico kupimo brez čakanja na vrsto; sam grem zelo rad na samodejno blagajno, ker ni vrste in hitro nakupim nekaj malenkosti ... Nedvomno obstajajo dobre strani avtomatov. Prijela se je tudi beseda avtomat. Po slovensko bi nemara lahko rekli samodejnik (samodejen je že v SSKJ, samodejnik ne). Na eni strani torej dobre strani avtomatov, omogočili naj nam bi več časa drug za drugega, a nas lahko tudi preveč oddaljujejo. Pazimo, da iz nas ne naredijo avtomatov. V SSKJ beremo, da je avtomat tudi "kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti".