Komaj, komaj sem prišel domov. Megla je bila na nekaterih odsekih taka, da sem komaj videl rob ceste in naslednjo črtico na sredi ceste. Skoraj mi je postalo slabo in mi šlo na bruhanje. Še dobro, da je bilo tako le kratek čas. In še dobro, da sem se zjutraj naužil sonca.
This entry was posted by matjazm and is filed under Osebno.
Blagor nama, Matjaž, ki sva se na višjo nadmorsko višino priselila, da večkrat lahko takole gledava nad morje megle...