Komaj verjamem, da tole pišem v miru. Naj obrazložim: naložil sem si delo (obdelava pogovora za jutrišnjo oddajo) in ga opravil v manj časa, kot sem si ga zanj odmeril. Ponavadi si naložim preveč, seveda gledano v časovnem okviru. In potem hitim oz. lepše povedano 'furjam', včasih se dobesedno lovim in čas tudi. Delam napake in potem gre čas še za odpravljanje teh. Kdo bi rekel: organizacija. Ja, res. A kaj, ko pa nisem povsem svojega časa in dela gospodar. Pametovat je lahko, biti v drugih čevljih pa ne. Nek pater mi je že večkrat položil na srce, da je treba narediti selekcijo: kaj je treba narediti, kaj je nujno treba narediti in kaj je res nujno treba narediti. In to slednje je res potrebno, ostalo ne. Saj se kar trudim živeti po tem in ko mi uspe, mi je lepo. A življenje je realna upodobitev idealnega. Drama, ne komedija. Niso najboljše glavne vloge, cenjene so dobro odigrane stranske vloge.