V program sem danes zjutraj - na drugi dan 5. radijskega misijona - prebral razmišljanje o postu (nisem jaz avtor, se mi zdi pa zanimivo, čeprav na prvi pogled znano).

Post je lahko čas, ki je več kot odpoved: lahko je čas praznovanja. Nekaterim stvarem se lahko odpovemo in praznujemo zaradi drugih.

Posti se sojenja drugih - praznuj zaradi Kristusa, ki biva v njih.

Posti se temnih misli - praznuj zaradi božje ozdravljajoče moči.

Posti se besed, ki ranijo - praznuj z besedami, ki dvigajo.

Posti se nezadovoljstva - praznuj s hvaležnostjo.

Posti se jeze - praznuj s potrpežljivostjo.

Posti se skrbi - praznuj zaradi božje previdnosti in skrbi zase.

Posti se pritoževanja - praznuj s čudenjem.

Posti se naglice in raztresenosti - praznuj z nepretrgano molitvijo.

Posti se praznega govorjenja - praznuj s tišino.

Posti se grenkobe - praznuj z odpuščanje.

Posti se obupa - praznuj z upanjem.

Posti se skrbi zase in lastne nezamenljivosti - praznuj s sočutjem do drugih.

Posti se naveličanosti - praznuj z navdušenjem.

Posti se vsega, kar te ločuje od Jezusa - praznuj v njegovem objemu.