Po dolgem (kratkem) času se vračam. Prazniki in delovne obveznosti, načrti in smernice za leto 2010 - pa je šel blog mimo mene. Nihče mi v tem času ni pisal ali posebej rekel, da me ni več tu (razen Jožeta, ko sva se spomnila prve obletnice bloga). Pa mi je všeč tako. Blog pišem zase. Če pa še kdo to prebira in mu je všeč in se ob tem bogati, sem vesel. O tem bom kdaj kakšno še napisal, o odmevnosti.

Namerno sem ostal pri kratkem naslovu. Danes sem začel z enotedenskim dopustom. Ponavadi je bil to čas, ko sem izklopil uro in opomnike na mobilcu, ko v rokovnik nisem nič zapisal in je bilo vse prazno. Tokrat ni tako. Nabralo se je namreč kar precej neopravljenih stvari. Samo prelagal sem jih, zdaj pa jih bom udejanil. Zato je rokovnik lepo popisan in potrebna bo disciplina in doslednost. Če bo tako, slutim, da bom na koncu dopusta zadovoljen in bom spočit prišel nazaj.

Potrebnost discipline in doslednosti vse bolj spoznavam tudi pri svojem delu. Ko sem v prvih letih šel na dopust, je bilo kakih štirinajst dni prava nočna mora in sem na dopust odšel docela izžet. Pri nas je pač tako, da je treba vse oddaje pripraviti v naprej. Zdaj pa te stvari predvidevam precej v naprej in je precej manj naglice in živčnosti. Discipline in doslednosti sem se navadil tudi pri vodenju programa, pa pri vzgoji otrok in še pri eni stvari ...