Bl. Anton Martin Slomšek nagovarja tudi danes
Ta teden bi naš radio lahko preimenovali tudi Slomškov radio – veliko vsebin je posvečenih bl. Antonu Martinu Slomšku. Častitljive obletnice praznujemo letos, a še bolj častitljiva je oseba, ki ima ključne zasluge zanje. Blaženi Anton Martin Slomšek – človek preteklega, a še bolj sedanjega časa. Človek, ki mu moramo priznati velika dela za vse Slovence, in se mu ob vsej bogati literarni zapuščini pokloniti tudi danes.
Ni mrtev – je svet. Nagovarja nas s svojo evangeljsko širino. Ima besedo in modro misel, ki ni zastarela, le do naših ušes in src noče priti. Zakaj? Težko je spoštovati in častiti tistega, ki ga ne poznamo dovolj dobro. Zakaj ga ne poznamo? Težko je reči in s prstom pokazati na kogarkoli. Poklonila se mu je država z državno slovesnostjo – zato za nepoznavanje zagotovo ni kriva vlada, sedanja ali prejšnja. Poklonili smo se mu in se mu bomo še verniki. A tu se rojeva tiha bolečina – le zakaj nekatere duhovnike bolj kot bl. Anton Martin Slomšek nagovarjajo drugi kraji, da bodo prav v soboto poromali tja. Če državna ne bi naredila nič, bi si bili enotni in bi vse povprek govorili, kako smo kristjani drugorazredni. Takrat bi stopili skupaj. Ko je pred nami vseslovenska slovesnost, maša v počastitev bl. Antonu Martinu Slomšku, se do nje obnašamo, kot da je to dogodek le nekaterih.
Večkrat je slišati, da je bl. Anton Martin Slomšek Štajerski svetnik– saj je, a ne samo Štajerski, je slovenski. Vsi govorimo en jezik, ki ga žlahtnijo pisana narečja, a prav do njega je imel Slomšek tako spoštljiv odnos. Zapisal je: „Naš imenitni slovenji jezik le tisti malo obrajta, ki sveta ne pozna in ne ve, kakšni ljudje po svetu živijo. Podoben je nevednemu otroku, kateri tudi misli, da je Vrbsko jezero največje morje na svetu in da onkraj Ljubelja je že konec sveta.“
Slomšek je spodbujal k nacionalnemu ponosu, nikoli pa ni bil nacionalist – kajti spoštoval je materni jezik slehernega človeka, ljubil je svojega, slovenskega, a spoštoval tujega, na primer nemškega. Vse ljudi je opominjal: „Kdor svoj materni jezik zavrže ter ga pozabi in zapusti je zmedenemu pijancu podoben, ki zlato v prah potepta in ne ve, koliko škodo si dela.“
Pa smo danes dovolj ponosni na svoj jezik, čeprav je eden od uradnih jezikov Evropske unije in v njem veliki ljudje ustvarjajo velika dela? No, če pogledamo imena vseh mogočih trgovin, nakupovalnih središč in podjetij, ki se ponašajo s tujimi imeni, se zdi, da naš ponos kljub priznanju vseh evropskih narodov plaho usiha.
Rodi se novo boleče vprašanje. Zakaj večini Slovencev ob besedi svetnik pridejo na misel velika imena, hvala Bogu zanje, da se bomo prav razumeli, le hudo mi je, ker bi se bl. Anton Martin Slomšek znašel najbrž bolj na repu seznama. Je to še en znak pandemije, za katero kronično zbolevamo Slovenci – vse tuje je boljše. Upam, da je temu tako zato, ker nismo vajeni imeti v svoji sredi svetnika in da se bomo tega naučili od naših sosedov, na primer Italijanov, ki imajo bogato tradicijo in k njihovim svetim radi poromamo. Želim si, da bomo v prihodnosti pravi navdih našli ne samo v večno lepem Assisiju, mogočnem Rimu ali v San Govanni Rotondu, ampak da bomo znali poromati v Maribor in se v tihi molitvi in blagi priprošnji pokloniti tudi bl. Antonu Martinu Slomšku.
Vse to kaže, da nas čaka veliko dela in pometanja predvsem pred domačim pragom. Kajti tudi v krogih svojih ljudi, enako mislečih oziroma vernih, žal ne znamo ceniti našega, skupnega, združevalnega. To smo radijci občutili tudi ob Srečanju mladih v Stični. Dogodek, ki ga naš radio že vsa leta spremlja, omenja v vseh oddajah, napoveduje in je potem prisoten tudi tam, po vseh neposrednih javljanih in več kot enournem prenosu maše pa dobi klofuto v obliki zahvale drugemu radiu, ki je bil medijski pokrovitelj. V moji glavi se rojevata dve teoriji, ali je Radio Ognjišče tako samoumeven, da se niti omeni več ne, ali pa nespreten, da mladih ne zna nagovoriti v njihovem jeziku. A naj nas potolaži vedno aktualni Slomšek, ki je zapisal: „Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje.“
Pomembno je, da bo naša lipa, ki smo jo zasadili včeraj v počastitev bl. Antonu Martinu Slomšku in naši 15-letnici, ki se naglo bliža, rasla. Posadili smo jo v zdravo zemljo, ki je prežeta s 15-letnim radijskim delom in bo kljubovala vetrovom, kot jim je doslej. Na nebu bodo pač vedno oblaki, nad njimi pa bo budno bedel tudi slovenski svetnik bl. Anton Martin Slomšek, ki se mu bomo poklonili in priporočali ne le v teh dneh, ampak tudi v prihodnje.