Pred časom sem dobila tale recept, ki ga bom zdaj tudi preizkusila. Zaenkrat prilagam navodila, o izkušnjah pa čez čas.
RECEPT ZA DOMAČI PRALNI PRAŠEK
Torej, gre za tekoče pralno sredstvo za perilo, njegova priprava vzame 5 min in cca. 30 centov na liter. Gre pa takole: 1 Marseillsko milo (kupi se ga v DM-u npr.) ali drugo naravno rastlinsko milo na zelo male koščke naribaš na ribežnu.
Posebej si pripraviš 3 l vroče vode (jo seveda greješ na štedilniku:)), vanjo počasi vmešavaš milo, da se raztopi. Dodaš 1 veliko žlico sode bikarbone (v Eurospinu za pol kilograma odšteješ 50 centov) in pomešaš. Vode (oz. zdaj že pralnega sredstva) ni potrebno zavreti - samo, da se milo stopi. Potem še toplo, preden se začne strjevati, vliješ v posodo, v kateri naj ostane še nekaj prostora (idealno je vsaj še za 1 liter), posoda pa naj bo nujno plastična, saj se zaradi še nepojasnjenega razloga (verjetno kakšna reakcija) tole sredstvo strdi v kamen, če ga daš v stekleno ali kakšno drugo posodo. Posodo daš na hladno, da se začne tekočina ohlajati, vsake toliko pa jo malo premešaš (zato pride prav večja posoda), da se ne strdi preveč. Če se to slučajno zgodi, se čisto lepo utekočini, če premešaš s kuhalnico. Ko se ohladi, dodaj 20-30 kapljic poljubnega eteričnega olja. Če želite še malo mehkejše perilo, dodajte še kakšno žlico kisa. Perilo se odlično opere (saj veste, kako se hvalijo, da ima Ava koščke mila v prašku), diši pa po starih časih, v glavnem prijetno. Pa še prijazen do narave si in prihraniš: mi smo v 6 mesecih prihranili verjetno med 120 in 150 eur! Ne moreš verjeti, koliko denarja dajemo za kemijo...
Današnja sreda je res dan, ki diši po popolnosti. Spet smo bili skupaj in spet je bilo lepo. Odpravili smo se na obisk k p. Karlu Gržanu. Za devetimi gorami in devetimi vodami, no, dva potoka v resnici tečeta mimo njegove hiše, uživa v objemu narave, kolikor mu to ljudje dopuščamo. Pot, ki je sicer gozdna, je precej zvožena, saj k njemu prihajo mnogi, ki nosijo težka bremena življenja.
Mi smo prišli na obisk, imeli smo krasen piknik in za otroka je največje veselje, da vidita, božata in hranita njegova konjička. Hvala, pater!
No, najlepšo zahvalo pa sta izrekla otroka sama. Manca je na poti domov dejala: "Pogrešam patra Karla, odpeljala bi ga kar k nam domov." Pa sva ji z Andrejem rekla, da on sam brez konjičkov ne bi šel. A naša punčka je imela odgovor na dlani: "Ja prav, potem bomo pa sezidali še štalo."
Ker nas je pot vodila mimo Nazarij in ker je v zadnjih dneh pri s. Klarisah nadvse slovesno, bi bilo škoda, da se ne bi ustavili še pri njih. Posnela sem krasen pogovor z opatinjo s. Katarino Ambrož, ki ji sestre tako lepo rečejo mati. Navdušila me je s svojo milino, prijaznostjo in predanostjo Bogu in Njegovim načrtom. Prisluhnite ji jutri v oddaji Naše škofije ob 17. uri, pozneje pa bom posnetek pripela tudi k temu zapisu - no, Andrej ga bo, jaz še ne znam :).
V Nazarjah človek občuti moč vere, sestre sijejo srečo in so res žene molitve. S. Katarina je danes pletla venec za s. Filipo, ki bo imela jutri večne zaobljube. Kako vesela sem bila s. Alojzije oziroma Marjetke, s katero smo skupaj, ko je njena odločitev še zorela, romali v Assisi. In tam, kot mi je rekla danes, je njena odločitev tudi dozorela. Srečna je v svoji odločitvi, srečna je v povezanosti v Bogu ... Če želite videti iskren in nasmejan obraz in če ob sebi nimate otroka, obiščite s. Klarise.
To poletje spoznavam, da smo ljudje zelo trpežna bitja. Priznam, minuli mesec sem se počutila kot prikolica, na katero nalagajo preizkušnje; in ko vržejo en težek kos, gledajo, koliko bo še prenesla, pa ugotovijo, da bo še enega ... pa še enega ... Uf, smo elastični. Potem pa pride še kakšno spoznanje, ki te dobesedno vrže na rit. In mene je. Najbrž je tudi to za nekaj dobro. A o tem kdaj drugič, napovedujemo temo. :)
A kljub temu ali pa tudi zato je tole poletje fantastično. Lepo se imemo in v dnevnik spominov bomo zabeležili veliko malih zmag. Mogoče je razlog za toliko lepega tudi v tem, da letos po ohoho letih ne izbiramo več ploščic za kopalnico, teraso, ne rišemo sten, pospravljamo gradbenega materiala in vsega kar pritiče k ureditvi novih prostrov.
Letos kočno uživamo na terasi, vrtu, se veselimo mojih vrtnarskih podvigov - mimogrede, kumare dobro delajo, le napačne sem kupila - za vlaganje, a to se zgodi tudi izkušenim; paradižnik je letos odličen, nič ga nismo pokrili in je (zaenkrat) še zdrav; občudujemo slive, ki so tako bogato rodile, da upam, da bodo veje zdržale.
Lepo je zato, ker smo z družino veliko skupaj. Uživamo drug ob drugem in drug z drugim. Tudi naše kampiranje se je izkazalo za pravo izbiro. Življenje pod borovci daje človeku krasen občutek svobode. Stik z naravo krepi človeka.
In načrti? Bližnji: čaka me delovni vikend, prihodnji teden zanimiv delovni utrip, pa še nekaj, kar upam, prinese novo olajšanje. In mogoče tudi kakšen zapis :) Mogoče o tem, kaj vse lahko izveš na face booku :))) A nič ne obljubim, ker ... Ker prazne obljube ne veljajo nič.
Draga Slovenija,
tako mlada in lepa, srečna sem, da si moja domovina.
V naši hiši je praznik, saj ti otroka te dni tako prisrčno in iz srca pojeta: "Vse najboljše, draga Slovenija, vse najboljše za te!"
Ja, vse najboljše!
Danes je velik dan - nedelja Božjega usmiljenja, ko smo doživeli beatifikacijo papeža Janeza Pavla II. - in vesela sem, da smo se pri nas (na Radiu Ognjišče) pripravljali nanj. To je način, da izvem veliko novega, srečam zanimive sogovornike. Tako je bilo tudi tokrat - papež Janez Pavel II. je bil papež sveta in zato so bile in so teme o njem nezičrpne.
Današnja slovesnost beatifikacije se me je dotaknila na poseben način. V mislih sem podoživljala Rim pred 6 leti, ko je takrat novo izvoljeni papež Beneditk XVI. prav 1. maja prvič z okna molili opoldansko molitev. Mi- br. Štefan, Andrej, mami, oči in jaz - pa smo bili med množico vernikov, ki se je na trgu veselila novega Petrovega naslednika. Takrat sem bila tudi na grobu sedaj bl. Janeza Pavla II. - ko sem bila drugič, kar se je zgodilo istega leta, je bilo pač drugače, prvič pa tako, da tega ne pozabiš. Danes so ti občutki oživeli in zato je bil dan poseben. Tako kot je poseben novi blaženi - papež Janez Pavel II., ki je resnično papež sveta.