Zima starka, si že tu?
Joj, kakšni dnevi so za mano. Lepi, posebni, pa tudi naporni. Očitno tako, da jih zdaj preživljam v postelji z angino. A danes že sedim, vauu in vročina je šla papa. Sicer pa ob vsem tem spoznavam, kako pomembno je, da je služba več kot služba, da ti šef sam reče, pojdi domov, ker se slabo počutiš, da so sodelavke in sodelavci več kot le to - ko te vprašajo, kako si, pokličejo, sms-irajo, pomagajo, prevzejamajo naloge, ki sicer pritičejo meni, njim pa prinesejo dodatno delo. HVALA! Ja, to je najbolj plemenita dodana vrednost moji službi, ki mi veliko pomeni. Bolezen odganjajo zdravila, čajčki, med, vitaminčki, ki imajo večji in boljši učinek, če so jim priloženi prijaznost, nasmeh, objemček, risbica, šopek rož ...
Za nami noč, ki je prinesla uro več - te sem se bala, ker ko si bolan, je vsaka noč predolga. A zgodnje jutro je prineslo toliko sreče: Manca in Jan sta kar vriskala ob pogledu na sneg. In res je bila zunaj pravljica, odprla sem okno in si privoščila vonj po zimi in posebno skrivnostno tišino, ki jo je s svojo belino prinesel sneg. Zdaj imamo pred hišo že sneženega moža :), pa upam, da se ne zaljubi kot tisti, v Andersenovi pravljici, ker najbrž ne bo dolgo živel. Kakšne je sedaj vremenska napoved?
In še eno bogato spoznanje. Ugotovila sem, da Manci in Janu nobena igrača ne prinese toliko veselja kot sneg - takega vriskanja navsezgodaj zjutraj že nekaj časa ni bilo. Prav zato je zima potem manj hladna :) in se je veselim. Smučke pa tudi.
No feedback yet
Form is loading...