Kampiranje je zakon
Letos se mi je zgodilo prvič, da bi na morju še kar ostala. Prej smo naše počitnice vedno prej končali, žal zaradi bolezni ali pa preprosto, ker smo imeli vsega dovolj. Smo pač zapečkarska družina. :) To se je izražalo tudi letos, ko je Jan več večerov zapovrstjo jokal, da pogreša mamo in ata in si želel domov. Ko smo se vrnili, je hodil okrog hiše, si prepeval in užival na svoji zemlji. A tudi na morju smo se imeli res lepo.
Letos smo se drugič odpravili kampirat, skupaj s prijatelji Jelovčanovimi. Tudi Špela in Matej imata dva otroka, Majo in Tadeja, med seboj pa so se vsi štrije izvrstno razumeli. Tudi o tem priča tak lep utrinek po povratku. Maja in Tadej sta prišla k babici in dedku, ki sta naša soseda. Manca je takoj tekla k Maji, jo objela in rekla: "Živjo sestrca!" in potem je v objem skočil še Jan.
Kampiranje je za nas pravi način preživlajnja dopusta. Veliko se jih ob tem načinu le namuzne, mi pove, da bi za tak denar že lahko to in ono, pa ta hotel pa ta bazen ... Ne, hvala! Mi res nismo hotelski ljudje. Kamp je zakon. Sicer s seboj odpeljemo pol hiše, a tam se imamo lepo. Bivalni prostor je velik, življenje pod borovci, če je le vreme pravo, pa čudovito. Priporočam vsem, ki ste radi v naravi in ki še niste odkrili pravega načina preživljanja dopusta.
No feedback yet
Form is loading...