Milostna podoba Marije pomagaj z Brezij je zaznamovala teden, ki je za mano. Vesela sem, da sem jo lahko spremljala drugi dan njenega romanja in odkrivala, kako so bili verniki srečni, da so jo imeli v svoji župniji. In ganilo je tudi mene - res močno. A tu gre za presežno, nerazložljivo - to je Milost, ki te objame, tega ne znam drugače razložiti.
Zame je bil lep prihod milostne podobe Marije pomagaj na stadion v Celje, še bolj ganljiv njen odhod ob pesmi združenih zborov Marija skoz' življenje. In ker je bil Slovenski evharistični kongres zame deloven, sem si ob teh dveh trenutkih vzela čas in ju doživela.
Včeraj pa sva bila z Izidorjem zadolžena, da preneseva utrip 42. romanja invalidov in bolnikov na Brezjah tudi med naše poslušalce. In ljudje, ki so med romanje "gostili" milostno podobo Marije pomagaj z Brezij ter p. Silvin, rektor narodnega svetišča na Brezjah, so bili ob pripovedovanju ganjeni in solznih oči. In res je na mestu beseda našega urednika Francija: "Veš, ob Mariji se ves čas dogajajo mali čudeži."
Milostna podoba Marije pomagaj je zdaj spet doma, na Brezjah, in romarji prihajamo k njej - pri njej puščamo bremena in zato lažje stopamo dan za dnem skozi življenje. Lažje je tudi z Jezusovimi besedami, ki smo jih slišali v včerajšnjem evangeliju in jih je dobro živeti predvsem takrat, ko nam je težko: dovolj je dnevu lastna teža.
Toliko danes o tem. Zdaj grem pripravljat za semenj, ki ga imamo danes - sv. Janez Krstnik je naš patron. Pa še Janov zavetnik. Torej praznik (vsaj) na kvadrat.