Zapleteno se sliši. Ampak petek je bil zame že od nekdaj dan s posebnim pomenom. V sebi je nosil vsa pričakovanja prostega konca tedna - sobote in nedelje. No, ta petek pa ni petek zato, ker je jutri zame delovni dan. Po eni strani se ga veselim, po drugi sem pa malce utrujena. Ampak - bo že ...
Sicer je pa dandanes tako, da moraš biti srečen, da službo sploh imaš. In če je včasih pomenila služba za nedoločen čas neko varnost, so danes drugi časi. Za dve gospe vem, ki sta v tem mesecu izgubili službo - ja, za nedoločen čas!
Prva je zbolela, po treh tednih, ko se je vrnila, pa so ji povedali, da jo ne potrebujejo več - ker je recesija, bodo ohranili le eno moč - moško seveda, ker ženska z otrokoma lahko gre na bolniško še zaradi njiju. Uf! Kako me take zgodbe razjezijo.
Tudi druga je poučna. Rekli ji bomo Mojca - v resnici ji je drugače ime - je bila poslovodkinja v trgovini - pridna, uspešna. Lastnik večih trgovin je eno od njih zaprl, pa ne te, kjer je bila zaposlena Mojca, pač pa drugo. Toda odpustil je Mojco in ji rekel: "Ti si tako pridna, iznajdljiva in zato vem, da boš tudi sedaj rešila problem." Halo???!!! A to je nagrada za pridnost! Človek bi počil od jeze. Mah, sploh nimam komentarja. No, vsaj tako prijazen je bil, da bo dobila odpravnino, medtem ko jo prva gospa, ki jo omenjam, ne bo.
To je res narobe svet. Pa upam, da se bo kmalu čisto prekucnil in potem končno vrnil v prave koordinate. Zato pa - hvala za petek, ki to ni.