A kaj imata skupnega? Na prvi pogled ne veliko, v moje življenje pa sta prinesla veliko navdušenje do kuhanja in pečenja. Moja mami je odlična kuharica in "cuker" pekarica, zato upam, da je del njenega talenta tudi v genih - Andrej me vedno prijazno spodbuja s to mislijo. A samo dedeni zapis ni dovolj - vaja dela mojstra. K vaji oziroma peki pa sta me isti dan vzpodbudili s. Nikolina in Manca. Ko smo kuhali in pekli pri s. Nikolini in tako obeležili 200. oddajo, ki jo pripravljata z Matjažem Merljakom, me je vse zelo prevzelo. Isti dan so pri Manci v vrtcu pekli štrudel, oprostite, jabolčni zavitek. Vzgojiteljici ga. Vida in ga. Tanja sta res mojstrici, ne samo pri svojem delu, tudi v kuhinji. In kako lepo razstavo smo potem lahko videli starši - otroci s kuharskimi kapicami so kar žareli od ponosa. Manca mi je sam postopek priprave in pečenja tako vneto opisovala, da me je njeno navdušenje čisto prevzelo in popoldne sva pekli še doma. Štrudel je od tedaj kar velikokrat naša sladica. A tako zelo dober je zato, ker imam ob sebi vedno dva pomočnika.

Tudi danes je bilo tako - nedeljsko dopoldne smo izkoristili za kuhanje, popoldne pa za lep izlet na Brezje, kjer smo pozdravili Marijo in v mislih tudi s. Nikolino, ki živi v samostanu prav blizu bazilike. Manca in Jan se v kuhinji odlično počutita in rada delata, a kako bo čez dvajset let, ne vem. Vem le to, da sem tudi sama pri štirih letih zelo rada pomivala, potem je pa ta vnema kar izpuhtela :)