V Celju se je zbrala velika množica 32.000 ljudi, med njimi 17 škofov in nadškofov, 750 duhovnikov, 1300 pevcev... Impozantne številke, ki kažejo, da je bilo lepo skupaj obhajati evharistijo. Bil je praznik vere in povezanosti. Kristjani so stopili iz vsakdanje „ilegale“ na svetlo, napolnili so celjski stadion in dvorano Zlatorog. Prišlo jih je toliko, da se je nadškof Stres opravičil tistim, ki zaradi strogih meril niso dobili prostora na prizorišču in so morali ostati zunaj pred velikimi ekrani.
Kaj nam sporoča ta dogodek povezan z beatifikacijo prvega slovenskega mučenca? Sporoča nam, da znajo ljudje presenetiti, da si želijo biti povezani tudi v veliki krščanski družini, da jih ni prestrašila negativna javna podoba shoda, kot so jo želeli prikazati nekateri mediji in posamezniki. Hkrati jih je privabila podoba mučenca Grozdeta, ki se nam izrisuje kot svetal kažipot v svetu, kjer vrednote izginjajo v vsakdanjem relativizmu.
In še beseda o odmevih. SEK bo odmeval v prihodnost. Ljudje so od tam odhajali navdušeni, morda celo malo evforični. Kardinal Bertone je rekel, da tega kar kristjani doživljamo in obhajamo pri sveti maši in nas napolnjuje s takšnim veseljem in hvaležnostjo, ne moremo ohranjati samo zase. »Prizadevajte si torej, da boste v okolju, v katerem živite, oznanjali in pričevali za krščansko vero! ..... za družino in krščanske vrednote, ki so z njo povezane, saj je prav družina zibelka življenja.«
Evharistični kongres v Celju se je končal, SEK se šele začenja!

Ko sem zagledal tale gigantski plakat, sem najprej mislil, kako se je Krki s Sun Mixom poslabšalo. Saj se spominjate reklame: „Vsaka ima svoj faktor“. Ampak ni mi šlo v račun, kako da ni nikjer njihovega logotipa. Tudi mi ni bilo jasno, kako bi lahko resna tovarna na javne plakate „izvrgla“ nekaj tako mejnega, neokusnega, skoraj pornografskega... Saj se okoli vendar vozijo tudi majhni otroci, čisto spodobna mladina, poročeni, starejši, ki jim je ob pogledu na tele zakrinkance vsaj nerodno.
Če torej ni reklama za sončenje, kaj bi lahko bila? Za kakšno pustno zabavo v maskah? Ni pravi čas. Morda kaka televizija spet snema kakšne Svingerje? Ne, ne, vse narobe. Ko sem prebral, res drobno besedilo, sem se skoraj usedel. To je reklama za pasjo in mačjo hrano!
Takoj se mi je odvrtelo nekaj vprašanj v smislu, kaj so nam oblikovalci hoteli povedati? Morda da hrana vsebuje človeške dele? Morda kaj v smislu afere Baričevič? Morda to, da se greš z živalmi, preden jih nahraniš, skrivalnice?
Nič od tega. Njihov edini namen je šok. Da se o njihovem produktu govori, pa čeprav slabo, čeprav se ljudje ob tem zgražajo. Kaj vse ne prodaja gola človeška koža? In kako globoko lahko pade nekdo v iskanju pozornosti in dobička...

Rad imam rože. Občudujem barvitost in hkrati krhkost cvetja. Najlepše je na mestu, kjer raste. Takoj ko ga utrgamo se začne njegov propad. Zato s fotoaparatom zabeležim vtis, ki ga cvetje pusti. Ti posnetki so nastali v zadnjih dneh.

Lilije v polnem cvetu. Tako se niti cesarji ne odevajo...

Mak, nežen in krhek, kot najfinejši papir.

Kako pa se imenuje ta trava, niti ne vem. Deluje mehko in prijetno, kot kroglice puha.

Ta zapis je nastal v posebnih okoliščinah. Daleč od doma, daleč od domovine, daleč o internetnih povezav... Pravzaprav se lahko samo našemu šefu tehnike zahvalim, za to možnost (hvala Izidor!).
Ko se znajdeš daleč od ponorelega sveta, ko si v območju miru in tihote, se zdi računalniška povezava s svetom, preverjanje elektronske pošte... skoraj kot greh. Ampak, kot rečeno, gre za eksperiment, ki smo ga naredili hote, malo tudi zaradi radijskih počitnic.
Sicer pa smo vstali zelo zgodaj, se dolgo vozili, potem šli na trajekt, se spet dolgo vozili in nato pristali na otoku brez prometa, ker vladajo drugačne zakonitosti kot v mestih, kjer se čas lahko tudi ustavi in kjer so imeli danes poroko... Poroke ni bilo že nekaj let. Mladih je malo in še ti odhajajo, ostajajo le starci, ki tam preživljajo jesen življenja. Ladja odpluje enkrat dnevno in se enkrat dnevno vrne. Če svojega opravka ne narediš danes, ga boš pač jutri, ali pa kak drug dan...
Blagoslov ali prekletstvo, kakor vzameš. Nam se po tej “idili” vedno nekoliko kolca, oni nam zavidajo mestni utrip in komfort, ko ni potrebno, da te pride iskat helikopter, če se ti kaj zgodi.
Ko pa je poroka, se vse meje porušijo, vsi se veselijo in vsaj za nekaj časa postanejo ena družina.

Tole sem poslal včeraj na naš vrtec.
Ne vem ali se bo kaj rešilo, vendar če ne tega ne bi napisal, bi morda kdo mislil, da nam je vsem prav. Pa nam ni!

PRITOŽBA na Odločbo o nesprejetju v vrtec v šolskem letu 2010/11

Z ženo sva prejela odločbo, da najin najmlajši sin NI sprejet v vrtec.

Najprej nisva mogla verjeti, potem pa sva se spomnila, da so bili letos spremenjeni kriteriji za vpis. Zanima me, koliko se je svet spremenil v treh letih? Ali še bolje, koliko se je Ljubljana spremenila v tem času? V vrtec namreč vpisujem petega (5.) otroka. Ostali štirje so bili v vrtec sprejeti brez težav. Nikakor ni logično, da so se kriteriji tako drastično spremenili, da sedemčlanska družina lahko ostane brez vrtca za najmlajšega otroka, še sploh ker imamo četrtega(4.) normalno vpisanega v vaš vrtec.
Postavlja se mi vprašanje, zakaj je bil četrti dovolj dober za sprejem, peti pa ni? Če se upošteva ključ sociale, ki »nezaposlenim študentkam« omogoča avtomatski vpis otroka v vrtec, kako da snovalci novega razpisa niso enakih vatlov uvedli tudi pri večjih družinah? Prepričan sem namreč, da bi z enostavnim matematičnim računom lahko ugotovili, kakšen je povprečni dohodek na družinskega člana.
Sva poročena in redno zaposlena, vaša odločba pa našo družino sili v socialno stisko, saj bomo v primeru nesprejetja, morali: ali iskati privatno varstvo (o stroških tukaj ne bi, še sploh ker je drugi otrok plačila prost), ali pa bo moral eden od staršev pustiti službo in ostati doma (kaj to v teh časih pomeni, mi upam prav tako ni treba pisati).
V odločbi, ki sva jo prejela piše, da ste prejeli 329 vlog imate pa 182 prostih mest. Kako je mogoč tak razkorak med ponudbo in povpraševanjem? Ali ne bijemo plat zvona glede naše rodnosti? Se ne sprašujemo, kaj se bo zgodilo čez 50 let? Koliko upokojencev bo in koliko otrok? Še tiste starše, ki imajo veselje do življenja, bi radi na tak način prestrašili. »Saj ne boste dobili varstva za otroka, bolje da ga sploh nimate…«

Prosiva, da o najini pritožbi odločate na Svetu vrtca, poleg tega pa bi bila zelo vesela, če bi najino pritožbo posredovali tudi instanci, s katere so prišli novi kriteriji za sprejem v vrtce.

V upanju na odgovor vas pozdravljava...