Naš najmlajši je shodil. Fantje nasploh nekaj prej osvojijo te motorične spretnosti, ali pa so enostavno bolj pogumni. Z ženo sva ugotavljala, da nama najmlajši raste, tako »ob strani«. Ukvarjava se bolj s šolarji, ki imajo računske in jezikovne naloge, bereva pravljice, vsi hodijo v likovno šolo in k inštrumentu. Vse to vzame veliko časa. Tako se kak dan zalotiva, da s »tamalim«, pa nisva počela nič posebnega. Nihče ga ni pretirano silil, da bi vstajal in delal prve korake… kar zgodilo se je.
In ob podvigu je bil vesel, vriskal je in delal manjše in večje kroge okoli mame in ostalih.
Kar malo žal nama je ob spoznanju, da na nek način zamujava tiste trenutke, ki sva jih pri drugih (kar) dolgo pričakovala. Zdaj pa se dogajajo spotoma. Mali pa nič ne zameri. Vedno (razen, če je bolan) nam kaže dobro voljo in pristno otroško veselje. Kot bi hotel reči: »Vesel sem, da sem tu in da smo skupaj!«

Pred enim najbolj izpostavljenih in dinamičnih tednov smo (na radiu). Pravzaprav niti ne vem kje naj začnem…?
V nedeljo bo naš gala koncert v Cankarjevem domu. Tudi tokrat bomo dvakrat napolnili Gallusovo. 21. novembra želimo z vami deliti močan glasbeno-duhovni dogodek. Kot večer zahvale in ponosa, kot večer poguma in resnice, kot večer pričevanj. Z izvajanjem sodobne krščanske glasbe nas bodo nagovarjali vrhunski slovenski glasbeniki in pevci, združeni v zbor Alfa in Omega pod vodstvom Nade Žgur. Lepo vabljeni!
Dan pred rojstnim dnevom, 27. novembra, pa bomo 16. obletnico delovanja obeležili s slovesno sveto mašo v župnijski cerkvi v Kosezah v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Anton Stres. Že ob 17. uri bo molitvena ura in ob 18.00 slovesna sveta maša. Nadškofu metropolitu se bodo pri oltarni mizi poleg domačega župnika Igorja Dolinška, pridružili tudi direktor Radia Ognjišča msgr. Franc Bole, glavni urednik Radia Ognjišče msgr. Franci Trstenjak in bržčas še kdo od naših prijateljev duhovnikov.
Že v soboto 20. novembra ob 20.h, bo na dvorcu Zemono odprtje prodajne razstave Umetniki za karitas, ki jo pripravlja Škofijska karitas Koper. Tam se bomo zbrali umetniki, organizatorji in dobrotniki ter s kulturnim programom obeležili vrhunec 16. likovne kolonije, ki je v avgustu potekala na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Koncert snemamo in povezujemo.
V sredo 24. novembra pa bo na Slomškovi Ponikvi in v Celjski dvorani Golovec, jubilejni 20. koncert »Klic dobrote«. Tudi tam bo mogoče prisluhniti glasbenikom, ki bodo ustvarjali program za ljudi v stiski, v organizaciji Slovenske karitas. 20. letnica bo s prispevki odmevala tudi v našem programu.
In to sploh še ni vse. Prišteti je treba še vse redne in izredne oddaje, ki še nastajajo, ure ko smo pisani kot dežurni na programu… Skratka res polno in dinamično.

Odprtje razstave v Žireh je lepo uspelo. Po maši na godovni dan sv. Martina je bilo odprtje v dvorani župnijskega doma. Tam je galerija zamišljena v prostoru zimske kapele. Ob eni strani so po vsej dolžini okna, ki dajejo prostoru veliko dnevne svetlobe. Pravzaprav se ne spominjam, da bi bila postavitev mojih slik v kaki galeriji doslej tako »posrečena«. S tem mislim na celostni vtis postavitve, enotnost prostora in prekrivanje tistega, kar sodi v sakralni prostor in tistega, kar je bilo na voljo. Moram se zahvaliti vsem sodelujočim, predvsem župniku in ge. Stanonikovi za govorne intervencije.

Pogled proti glavnemu oltarju.

Oltar zadnje večerje z nekaterimi slikami na zadnji steni.

Med predstavitvijo na odprtju razstave, v pogovoru z župnikom.

V četrtek 11. novembra imam odprtje razstave v Žireh. Simbolično ravno na sv. Martina, ki je župnijski zavetnik. Tam imajo nov župnijski dom in lepo zimsko kapelo, ki jo bom za nekaj časa opremil s svojimi slikami. Za razstavo si je najbolj prizadevala domačinka, dr. Marija Stanonik. Razstavil bom okoli 30 del novejšega datuma. Takole je zapisala ob eni prejšnjih razstav umetnostna zgodovinarka Bernarda Podlipnik:
»Jožeta Bartolja že celo desetletje pri postavitvi slikarskih razstav zanima (pre)oblikovanje galerijskega prostora – glede na to, da je njegov opus vezan na sakralno tematiko, raziskuje dialog med galerijskim in bogoslužnim prostorom. Slikarska dela oblikuje na podlagi prostora samega in možnosti, ki mu jih le-ta nudi. Za posamezen galerijski prostor pripravi oltar, ambon, slike, ki spominjajo na vitraje, pogosto doda posamezne cerkvene predmete, postavi stole, glasbeno ozadje. S temi celovitimi zasnovami pravzaprav raziskuje, kako naj bi bil po njegovem mnenju likovno opremljen cerkven prostor v sodobnem času, saj ima podoba v krščanskem prostoru poseben pomen in namen…Bartoljeva slikarska prizadevanja v preteklem desetletju tako lahko razumemo kot njegov odgovor na vprašanje, kako razumeti in ustvarjati bogoslužno umetnost danes.«
Lepo povabljeni 11.11.10 ob 18.45 v župnišče Žiri.

Tole je ena mojih prostorskih postavitev, ki je bila pred leti razstavljena v atriju Zavoda sv. Stanislava.

V soboto smo nekaj delali za hišo. Nič velikega, le lopato in kramp smo »sprehajali«… Dela je bilo ravno toliko, da se človek malo spoti in začuti prijetno utrujenost v rokah. Vreme pa je bilo sivo in na vlago je vleklo, če se spominjate. Tudi zapihalo je malo okoli vogala in zvečer sem kljub dobremu občutku v grlu začutil rahlo drezanje. Nič omembe vrednega.
V nedeljo pa se stanje ni nič izboljšalo. »Krtača« v grlu je postala bolj hrapava in sililo me je na kašelj. Proti večeru glas že ni bil več tak, kot mora biti in stopnja pokašljevanja se je večala. Takrat sem se spomnil na sirup iz smrekovih vršičkov. Žlička ali dve sta ublažili nesramno zbadanje v grlu. Kljub temu, danes ni bilo zadovoljivo bolje. Na radiu so me ob pogovorih vprašujoče pogledovali.
»Si bolan?«
»Ne…, le prehlajen.«
»Ali ni to enako?«
»Ni. Nimam temperature, ne zbada me v kosteh, ne boli me glava, skratka počutim se… znosno.«
»Ja, ampak zveniš pa bolno. Sploh pred mikrofonom. Kdo te lahko posluša?«
In res je tako! Govorec s počenim glasom zveni bolno, pa čeprav nima take diagnoze. Ljudje njegovega počutja ne poznajo, le slišijo, da ni v redu. Torej je bolan…
Naj le hitro mine.