Razbirati znamenja časa. To je tisto, kar prinaša ključ do uspeha. Imeti vizijo in jo nato udejaniti. Priznati moramo, da nam večkrat ne uspe. Ali pa vsaj upamo, da se bo zgodilo drugače, kot se je sicer kazalo.

Zdaj ko smo v stanju sprinterskega spreminjanja definicije družine, nam lahko še kako prav pridejo tudi zgledi iz tujine, kjer že imajo tako »napredno« zakonodajo, kot smo jo sprejeli po zamisli Združene levice. Znamenja kaj lahko pričakujemo, že prihajajo. Seveda za tiste, ki ne bodo zamahnili z roko in rekli, da se kaj takega pri nas pač ne bo zgodilo in da je to samo natolcevanje zadrtih konzervativcev.

Za Valentinovo so se »poročili« trije (3) Tajci. Homoseksualni aktivisti so z geslom »Vse je družina«, že pokazali, kakšne družine lahko pričakujemo. Pa pravzaprav sploh ne gre za družine, gre za demontažo pojma družina, ki ga je potrebno zrelativizirati do te mere, da bo vsem jasno, da družine ni več, ker je vse lahko »družina«. Nekaj "malega in ljubkega" na to temo smo lahko prebrali tudi pri nas.

Omenjeni trije Tajci so si »obljubili večno ljubezen« in jo nato utemeljili še z besedami, da je »ljubezen brezpogojna in se ne omejuje le na dve osebi. Ljubezen prinaša v svet mir.« In prav o tem govorimo, ko svarimo pred novosprejetim družinskim zakonom. Najprej izgleda, da ta nova dikcija »družine«, neke nove skupnosti, nikomur nič ne jemlje. Potem se izkaže, da vendarle uvaja nova razmerja, ki spuščajo duha iz steklenice. Kako in predvsem zakaj, bi potemtakem preprečevali še druge oblike »družine«? Zakaj ne dovolimo tudi poligamije, pa zoogamije? In ne pozabite, da se nekaterim tudi (nekemu slo pisatelju) pedofilske prakse zdijo le način »ljubezni, ki v svet prinaša mir.«

Novi zakonik o družinskih razmerjih je bil po mojem mnenju strel v koleno. Sprejeli so ga nasilno, po hitrem postopku, brez neke širše javne razprave, ki bi omogočila njegovo deradikalizacijo. Ljudje smo se razdelili in kot stvari stojijo v tem trenutku se bo ustvarila neka nova, sicer politično nenaravna koalicija, ki pa bo očitno koalicija razuma. Kajti ravno razum je bil ob sprejetju novega zakona iz odločanja poniglavo izključen. To gotovo potrjuje tudi zgodba treh tajskih gejev, ki ne ločijo med ljubeznijo in spolnostjo.

Da so radikalne feministke in zagovornice istospolnih dosegle odpoved festivala Femme – Féminité v Ljubljani je res jasen znak, kako jim je sprejetje novega zakona o družinskih razmerjih dalo krila. Si lahko mislite, kako lahko en ubogi festivalček, ki ne omenja lezbijk in govori o ženstvenosti drugače kot si moškinje (tako preprosto po Vodebu) predstavljajo, moti? Kar ne morem verjeti …

Ampak ta praksa se bo nadaljevala, kaže pa tudi, kako se bo delovalo v prihodnje. Smo na poti v novo državno zapovedano ideologijo. Feministke in LGTB aktivistke so pokazale pot delovanja in to je grožnja z nasiljem, če se festival ne odpove.

Še dobro, da smo se enkrat za spremembo verniki po vsej Sloveniji poenotili in množično podpisovali pod pobudo za razpis referenduma. Prepričan sem tudi, da bo tisto, kar je bilo revanšistično po hitrem postopku sprejeto, zavrnjeno! Po ljudski, demokratični poti!

Predlagam pa še, da se vsa politika, ki je ta zakon sprejela, postavi zanj in če bo zavrnjen, odstopi!

PS Presenetil pa me je sobotni komentar Gorana Vojnovića v Dnevniku pod naslovom "V torek je bil konec sveta." Naj citiram delček: "Gejevski lobi je v sodelovanju s tranzicijsko levico spodkopal temelje naše kulture in civilizacije. Kriza vrednot je v torek postala kataklizma vrednot." Goran, ki sicer ni kak meni ljub pisatelj, si je s tem brzčas podpisal literarno obsodbo. Čas njegovih nagrad je (po mojem mnenju) minil, kajti dregnil je tja, kjer so od njega pričakovali politično korektnost, ali vsaj molk.

7. postaja Križevega pota – Jezus pade drugič pod križem

Molimo te Kristus in te hvalimo,

ker si svojim križem svet odrešil.

Ko razmišljam o žrtvah druge svetovne vojne, mi na misel prihaja, da smo Slovenci takrat padli 100.000 krat. Za vsako žrtev enkrat.

Padali smo v globeli in vrtače, kraške jame in tankovske jarke, pred zidovi kot talci, od lakote v taboriščih, na različnih frontah, v različnih uniformah … Za vsakim padcem je ostala bolečina. In namesto, da bi bila ta bolečina izjokana in odžalovana, so jo mnogi morali potlačiti v sebi. Jokati le na skrivnem.

Očetje so ostali brez otrok.

Sestre brez bratov.

Otroci niso občutili varnosti, ki bi jo mogel dati le pogrešani oče.

Žene so se zaradi izgube moža, same, za sirote, zgarale do smrti.

Matere pa … Za njih je bilo najhuje. Mnoge so še dolga leta upale, da se bodo ljubljeni otroci vrnili. Kajti, le kateri otrok ni bil ljubljen?

Vse pa je objemal strah. O velikem delu žrtev se ni smelo govoriti. Njihovi padci so bili zamolčani. Zdelo se je, da ne bodo nikoli več del naroda.

A Jezus se je na svojem križevem potu po padcu dvignil in nadaljeval pot. Njegova pot pa se, čeprav se zdi tragična do konca, ne konča na križu, ampak v zori Velike noči. Kot nas krepi zgled prebičanega in zasramovanega, s trnjem kronanega Zveličarja, ki si znova oprta križ na svoja ramena, tako dvignimo tudi naše žrtve. Vse! Brez razlike!

Združeni v smrti so namreč vsi enaki. Za vsako žrtev druge svetovne vojne se lahko najde Varuh spomina, z blago mislijo, molitvijo … Blagohotni spomin njim sicer ni več potreben. Še kako pa je potreben nam, danes, tukaj. Verjamem, da se bo ob zgledu kako Jezus ponovno vstane, zganilo naše kamnito srce in začelo biti v sočutju.

Usmili se nas o Gospod,

Usmili se nas

Pri dosedanji »debati« o novem zakonu o družinskih razmerjih me je najbolj zmotila ubranost! Avtorji člankov v večini medijev niso skoparili s sočnimi primerjavami in sramotenjem nasprotnikov novega zakona. Naj jih naštejem samo nekaj:

Dnevnik: Barbara Smajila, 5. marec, »In potem mami privije žarnico…«: »Dan ljubezni v resnici ni bil dan, ki bi ga zaznamovala ljubezen. Zaznamovalo ga je fašistoidno tuljenje o pravicah otrok, ki da jih ne gre zmesti z nekimi hokuspokus-redefinicijami družine …« Tisti, ki smo bili na zborovanju smo fašisti!

Dnevnik: Ranka Ivelja, Blaž Petkovič, 3. marec, »Koalicija za zastraševanje nepoučenih«: Tisti, ki smo bili na zborovanju pred parlamentom, ki smo tudi skeptični do novega zakona, smo butasti in nepoučeni. Poleg tega strašimo še bolj butaste, da nasedejo!

Delo: Barbara Hočevar, 1. marec, »Tudi z molitvijo nad poroke istospolnih«. Krščani celo z molijo proti porokam istospolnih. Sovražnik je znan!

24UR.com: Alenka Arko, 1. marec, »Za pravico jim je figo mar«: »Proti zakonu se bodo drli in zatrjevali, "za otroke gre!" Pa je to res? Zakaj ne sklicujejo shodov, ali molijo za stotine otrok, ki pristanejo v rejniških družinah, čeprav bi jih morda lahko, če bi bil sistem urejen, kdo posvojil (pa seveda ne govorim o istospolnih parih; pri nas na posvojitev čaka več kot 500 heteroseksulanih parov, istospolni par bo pri nas lahko posvojil takrat, ko bomo poselili tudi Mars)? Ne. Za njih se ne zavzema nihče. Tako, kot tudi nismo videli shodov za, denimo, hendikepirano deklico, ki jo je domači župnik dolga leta zlorabljal. Nikogar ne zanimajo otroci, ki so vsakodnevo deležni klofut in še kaj hujšega. Za otroke gre. Res?« V tem besedilu je toliko žalitev, podcenjevanja, posploševanja, natolcevanja, zatrte jeze do drugače misleče raje, da mi pošteno dviga plafon. Ampak jasno, Alenka ve, komu je mar za pravico!

RTV MMC: nepodpisan prispevek: 3.marec, »"Očitam jim brezčutnost in nespoštovanje vzgojnega poslanstva starih staršev in naše nemajhne vloge za stabilnost slovenske družbe. Zakon pa po njenem mnenju zanika, da stare starše in vnuke veže dolga, nevidna popkovina ljubezni in družinskih vezi, ki se prenašajo iz roda v rod," je poslancem, ki podpirajo zakonske spremembe, očitala Metka Zevnik, ena od dveh vodij civilnodružbene koalicije Za otroke gre. Prisotnim je tudi razodela, da je država v zadnjih dvanajstih letih organizacijam LGTB namenila skoraj 10 milijonov evrov, družinskim organizacijam pa le drobiž, 200.000 evrov, in iz množice izvlekla glasne vzdihe neodobravanja.« Kakšno izbrano besedišče nepodpisanega avtorja, ki naj bi samo poročal, kajne. Prisotnim je razodela (kot v pravljici), iz množice je izzvlekla vzdihe (morda je kdo celo padel v nezavest). Skratka, ve se kaj je komentar v besedilu!

Žurnal 24: D.J. 3.marec, "Nikoli ne reci nikoli. Kaj pa, če se to pojavi v vaši družini?", »Več sto ljudi je na shodu pod geslom Za otroke gre! izrazilo nasprotovanje predlogu novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.« Ha, ha, ha … več sto nas je bilo? Nedvomno! Večkrat deset po sto! Jasno, da je treba marginalizirat udeležbo nasprotnikov novega zakona. To bo znanje še bolj ponižujoče!

To sem hotel povedati o ubranosti! Vsi tulijo v isti rog. Pravzaprav med elitnimi mediji ni bilo zaslediti novice, ki bi morda dajala slutiti, da kdo tudi drugače misli. Kajti zdi se, da vsi mislijo tako, kot je zapovedano. Ali pa so morda doživeli kak poseben uvid, razsvetljenje, razodetje? Ma ne,  ne more biti. To vse je le preveč krščanarska terminologija.

Tako je in pika!

"Družinsko življenje in še zlasti rojevanje in vzgoja otrok so povezani z dogajanji in doživetji, ki imajo velik vpliv na človeško usodo, na srečo in na druge bistvene stvari za več kot le neposredno prizadeti rod staršev in otrok. Gotovo želimo družinsko srečo prav vsem. Ob vseh simpatijah do pravic odraslih in odločenosti, da ne dopustimo krivične diskriminacije niti nezakonitega poseganja v zasebno življenje, pa moramo imeti pred očmi predvsem najboljši interes otroka."

Tako leta 2012 zdaj žal že pokojni, nekdanji predsednik Komisije za medicinsko etiko prof. dr. Jože Trontelj.

Zato se 3.3. ob 16.30 dobimo pred parlamentom. S svojo prisotnostjo se bomo na dostojanstven način postavili za naša prepričanja.

Poslušal sem današnji Studio ob 17.h na nacionalki. Zagovorniki sprejema novega zakona o družinskih razmerjih so prepričani, da jim bo uspelo. »Klima je prava« ugotavljajo. Prav tako poudarjajo, da je istospolne poroke legaliziralo že 12 evropskih držav. Verjetno niso prešteli, da je v Evropi načeloma 45 držav in večina, torej 33 držav, tega še ni opravilo.

Nasprotniki so dobro predstavili pomisleke in zakaj se je treba na nameravani zakon odzvati. Če si ogledate tale posnetek https://www.youtube.com/watch?v=vLYCiLb4zKA , vam bo hitro jasno na kakšni prelomnici smo. Gre za temeljito spremembo družbe, ki meri na otroke. Ne samo, da postane stavek »ta zakon nikomur nič ne jemlje, ampak se z njim samo odpravlja diskriminacija …«, navadna floskula, kajti gre za miselni preskok, kjer so gey parade pravzaprav minorne.