2. JEZUS VZAME KRIŽ NA SVOJE RAME

Mt 27, 31: Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli plašč in ga oblekli v njegovo obleko ter ga odvedli, da bi ga križali.

Mr 15,20: Ko so ga nehali zasmehovati, so mu slekli škrlatni plašč in ga oblekli v njegova oblačila. Peljali so ga ven, da bi ga križali.

Jn 19, 17: Nesel si je križ in šel ven proti kraju, ki se imenuje Lobanja, po Hebrejsko pa Golgota.

V Modrem salonu Mladinske knjige razstavlja ilustracije nekdanji sošolec Damjan Stepančič. Štiri leta smo gulili iste klopi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zadnje čase se ne vidimo prav veliko, a če čas in informacije dopuščajo, potem se vidimo, vsaj na kakšni razstavi. Damjan ima svoj prepoznaven slog, riše pa za vse pomembnejše, večinoma otroške revije. Je tudi Smrekarjev nagrajenec. Z njegovim delom se večinoma srečujem v Cicibanu, ki ga berejo naši otroci. Odprtje razstave je bilo prijetno. Skupaj smo se tam znašli štirje nekdanji sošolci: Lučka (nekdaj Zelič, s katero je Damjan poročen), Gorazd Vahen (tudi znani ilustrator) in jaz.

Po tej razstavi, pa sem pokukal še v galerijo Družina, kjer je bila ob isti uri otvoritev razstave Jane Vizjak. Z njo sva imela že dopoldne na radiu predstavitev. Kljub temu, da sem njena dela poznal, me je razstava na nek način presenetila. Tematika Križevega pota me že od nekdaj nagovarja, ampak v teh slikah je še nekaj več, od surove odslikave. Je meditacija in nagovor. Zato ogled toplo priporočam. In še obvezna foto dokumentacija avtorice z enim svojih del.

Vsi poznamo jušne kocke. Ekstrakt, ki ga lahko dodamo pravi juhi in s tem prihranimo nekaj mesa, v sili pa samo raztopimo in pojemo. Juha ni, Bog ve kaj, ampak je! Polega jušnih ekstraktov poznamo, še različne praške, ki jih primešamo vodi in… dobimo npr »pravo« oranžado. Pa paradižnikova mezga, jajca v prahu, mleko… Vsem je skupno to, da nam trgovci, izdelovalci obljubljajo, da je skoraj tako, kot bi poizkusili original, ko pa poizkusimo, smo razočarani. Jajca v prahu niso nikoli takega okusa, kot tisto na oko izpod kure, juha iz vrečke ali iz kocke pa se tudi ne more primerjati z pravo, govejo juho, kjer plavajo v njej poleg dodatkov še kosti in meso.

Danes smo dobili nekaj podobnega v literaturi. Mednarodna revija Reader`s Digest je predstavila knjigi, ki sta pravzaprav povzetka osmih knjig. V zbirki Izbrani romani v Ameriki že pol stoletja izhajajo (z dovoljenjem živih avtorjev seveda) povzetki, ekstrakti pravih literarni del. Uredniki torej neko delo, ki ima recimo 200 strani skrajšajo za 40 %. V knjigi imamo tako na 500 straneh štiri knjige. V Ameriki so omenjeni »ekstrakt« romani zelo priljubljeni in tudi pri nas je prva knjiga izšla v skoraj nepredstavljivih 13 tisoč izvodih! Bralcem se v delu ni potrebno ukvarjati z nekimi dolgočasnimi podrobnostmi, ampak se lahko ob pomanjkanju časa osredotočijo na bistvo.

V redu. Ampak kaj je bistvo? Samo zgodba? Ali ni ravno v tem čar knjige? Ali ni ravno to tisto, kar daje juhi pravi okus? Drobne podrobnosti? Za moje pojme je edini resni argument, za tako početje, da bomo dobili vsaj nekoliko širši pregled literarne produkcije, različnih sodobnih avtorjev, ki do zdaj Slovencem še niso poznani. In morda se bo potem, če je delo vredno prevoda nekdo opogumil in prevedel integralno delo. Da bo juha pravega okusa.

Trdno sem prepričan, da knjige ne morejo uničiti filmi, računalniki in časopisi. Knjiga se lahko uniči samo s… knjigo! In to slabo.

1. PILAT OBSODI JEZUSA NA SMRT

Mt 27,24: Ko je Pilat sprevidel, da nič ne opravi, ampak da hrup čedalje bolj narašča, je vzel vodo, si vpričo množice umil roke in rekel: ”Nedolžen sem pri krvi tega človeka”.

Mr 15,15: Pilat je hotel ljudstvu ustreči in jim je izpustil Baraba, Jezusa pa je dal bičati in ga izročil, da bi ga križali.

Lk 23,25: Izpustil je (Pilat) tistega (Baraba), ki je bil zaradi upora in uboja v ječi in so ga (Judje) zahtevali; Jezusa pa je izročil njihovi volji.

Jn 19,16: Tedaj jim ga izroči, da bi ga križali.

"Danes sem tu zaradi prvorazredne teme, zato o drugorazrednih temah ne bom govoril," je pred proslavo ob 8. marcu predsednik republike Türk odgovoril na vprašanje, ali se bo šel poklonit žrtvam povojnih pobojev v Barbara rovu.

Imamo prvorazrednega predsednika. Uglajenega, omikanega, z vrsto prvorazrednih sodelavcev, ki ga prvorazredno prevažajo po svetu, da lahko posreduje (prvorazredno) za mir v Palestini, Bosni... Prav tako naš predsednik ne bo dopustil, da bi se nad njegove prvorazredne vzornike, revolucionarje in aktiviste, nosilce spomenic in državnih odlikovanj spuščale kakšne meglice dvomov o njihovem pravilnem in moralnem delovanju. Naš predsednik ima tudi prvorazredne državljane, ki ga v njegovem težkem trenutku, nedostojnega novinarskega vprašanja, podpirajo. Ti ne bodo dovolili, da bi svoji visokosti izgubljal besede o tako drugorazredni temi in Bog ne daj, drugorazrednih žrtvah, ki so jih zagrešili njegovi prvorazredni vzorniki.

Žal pa ima predsednik tudi nekaj drugorazrednih državljanov, ki se jim njegovo sprenevedanje zdi vsaj neokusno, če že ni na meji dopustnega (ali čez). Predsednika so polna usta izbrisanih. Tukaj imamo nekaj tisoč drugorazrednih izbrisanih, ki jim naš visokorodni predsednik, ne privošči besede, kaj šele groba. Ker so pač drugorazredni. Njihova krivda ni dokazana, ampak ker ne pripadajo prvorazrednim, so že morali biti nečesa krivi, da so se znašli v tem (drugorazrednem) stanju.

Dragemu prvorazrednemu predsedniku sporočam, da si je moje zaupanje popolnoma zapravil.

PS In še tole iz zanesljivega vira. Zdenka Kidrič - Marjeta, slovenska častnica, partizanka, komunistka in prvoborka, rojena 1909, v Ljubljani, umrla decembra 2008, prav tako v Ljubljani. V visoki starosti je šefica partizanske likvidatorske službe umirala dva dni. Blodila je o poti po kateri hodi. Ob njej, kot v špalirju so stale neskončne vrste senc in jo grabile z s svojimi rokami…