V Modrem salonu Mladinske knjige razstavlja ilustracije nekdanji sošolec Damjan Stepančič. Štiri leta smo gulili iste klopi na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Zadnje čase se ne vidimo prav veliko, a če čas in informacije dopuščajo, potem se vidimo, vsaj na kakšni razstavi. Damjan ima svoj prepoznaven slog, riše pa za vse pomembnejše, večinoma otroške revije. Je tudi Smrekarjev nagrajenec. Z njegovim delom se večinoma srečujem v Cicibanu, ki ga berejo naši otroci. Odprtje razstave je bilo prijetno. Skupaj smo se tam znašli štirje nekdanji sošolci: Lučka (nekdaj Zelič, s katero je Damjan poročen), Gorazd Vahen (tudi znani ilustrator) in jaz.

Po tej razstavi, pa sem pokukal še v galerijo Družina, kjer je bila ob isti uri otvoritev razstave Jane Vizjak. Z njo sva imela že dopoldne na radiu predstavitev. Kljub temu, da sem njena dela poznal, me je razstava na nek način presenetila. Tematika Križevega pota me že od nekdaj nagovarja, ampak v teh slikah je še nekaj več, od surove odslikave. Je meditacija in nagovor. Zato ogled toplo priporočam. In še obvezna foto dokumentacija avtorice z enim svojih del.